Prvič na svetovnem pokalu

Danes se v angleškem Weymouthu začenja četrta jadralna regata za letošnji svetovni pokal, na kateri bo po Melbournu drugič na sporedu tudi kajtanje, atraktivna disciplina, ki naj bi kmalu postala olimpijska. Na tekmi, na kateri je udeležba omejena le na svetovno elito, bo nastopil tudi najboljši slovenski kajtar, komaj 15-letni Koprčan Toni Vodišek.

KOPER > Toni Vodišek je 17. na jakostni lestvici mednarodne jadralne zveze, na regato v Weymouthu, kjer je konkurenca omejena le na najboljših 16 moških in štiri ženske, pa se je uvrstil zaradi odpovedi nekaterih tekmovalcev pred njim.

To bo torej zgodovinski nastop prvega slovenskega kajtarja na tekmi za svetovni pokal v disciplini, ki še ni olimpijska, čeprav je na dobri poti, da to postane že v Tokiu leta 2020. Pravzaprav bi morali kajtarji nastopiti že v Riu prihodnje leto, a so to disciplino naknadno umaknili s programa. Uvrstili pa so jo na olimpijske igre za mlade, ki bodo leta 2018 v Buenos Airesu.

“Na svetovnem prvenstvu nas je bilo že prek 350, ko pa so kajtanje izločili iz olimpijskega programa za Rio, se je veliko tekmovalcev vrnilo k jadranju na deski,” pojasnjuje Toni Vodišek, ki je včeraj dopolnil 15 let. Kajtati je začel pri sedmih letih pod vodstvom očeta Rajka Vodiška, ki je še danes njegov trener. Prej je deskal na snegu in jadral v razredu optimist, a je šlo prepočasi, se smeji član KJD Bum Koper, ki s kajtom lahko doseže maksimalno hitrost do 30 vozlov.

Deska za kajtanje je dolga 180 in široka 70 centimetrov, smernik na spodnji strani deske pa je lahko dolg do 50 centimetrov. Na desko je pripeto padalo, veliko od šest do 18 kvadratnih metrov. Tekmovalec ima štiri različno velika padala, ki jih izbira glede na jakost vetra. Vrv padala je dolga 27 metrov, tekmovalec pa je nanjo privezan s trapezom. Na deski ima posebne trakove, s katerimi fiksira stopala. “Najteže je držati noge v pravilnem položaju,” pravi Toni. “Ko te noge začnejo boleti, kajtanje postane zelo naporno. Roke bolijo manj, ker je padalo privezano na trapez in je na ta način laže upravljati z njim.”

Poleg discipline “formula”, ki bo na sporedu tudi v Weymouthu, kajtarji tekmujejo še v disciplini “foil”, kjer ima deska drugačen smernik in se dvigne iz vode kot katamaran, tekmovalci pa dosegajo neverjetne hitrosti tudi do 46 vozlov. “Občutek je, kot bi bil na letalu, le da ni sedežev, ki bi se jih lahko oprijel, ko te postane strah,” razlaga Toni, ki je v svetovni eliti med najmlajšimi, čeprav ima tudi svetovni prvak v kajtanju vsega 18 let.

Toni je v formuli začel tekmovati pred dvema letoma in takoj začel dosegati dobre rezultate. “Vsekakor je nadarjen, njegova mladost pa je v tem športu prej prednost kot ovira,” pravi njegov oče in trener Rajko Vodišek, tudi sam odličen kajtar, ki pa je s tekmovanji moral prenehati zaradi poškodbe hrbta. Ker je na treningih najbolj pomemben dober sparing partner, Toni že dlje časa vadi z izkušenim ruskim tekmovalcem Ivanom Doroninom. Najboljši slovenski kajtar je lani na SP v Turčiji osvojil tretje mesto v kategoriji do 18 let in 23. mesto absolutno, na regati na Palmi de Mallorci pa je bil letos deseti. Po Weymouthu ga čakajo še nastopi na odprtem hrvaškem prvenstvu na Neretvi ter na evropskem in svetovnem prvenstvu.

“Na tekmi svetovnega pokala bom najmlajši, in ker bodo tam nastopili vsi najboljši, ne bo lahko,” napoveduje Toni Vodišek, ki po navadi tekmuje zelo sproščeno in vedno starta na zmago. “Ko pridem iz vode in mi oče ne zna povedati, kaj sem storil narobe, potem vem, da sem bil dober. To se sicer ne zgodi pogosto, ampak se,” se nasmehne. Upa, da bo nekoč lahko nastopil na olimpijskih igrah.

ALJA TASI

---