Po dobrem začetku krivulja pada

“Tam, kjer sonce večno sije, je Makedonija,” je nekoč pel Dado Topić. Dežela, ki ji na zastavi sije večno sonce, kamen spotike z Grki, veliko stavi predvsem na promocijo prek športa.

ZAGREB > Za eno večjih promocij so poskrbeli košarkarji leta 2011 pod vodstvom trenerja Marina Dokuzovskega in ekipe, v kateri so nosilci briljantno opravili svojo vlogo, pa čeprav brez dnevnic. Zato so slovenski zet Vlado Ilievski in ostali mlajšim igralcem prispevali za žepnino, da so lahko v restavracijah s hitro prehrano oplemenitili svoj jedilnik. Četrto mesto je bilo sanjska zgodba, ki je vzbudila pozornost tudi v košarkarski Evropi. Potrditi presenečenja je veliko težje, in prav to se je sicer tradicionalno kaotičnim potomcem Aleksandra Velikega v celoti izjalovilo. Dokuzovskega je za slovenski eurobasket zamenjal Aleš Pipan, ki je sicer slovel za selektorja z dobrim košarkarskim občutkom, vendarle je na klopi Makedonije pogrnil na celi črti. Kocke se, čeprav so po dolgem tehtanju v reprezentanco še zadnjič prišli veterani, niso zložile v zmagoviti mozaik. Zdaj so Pero Antić, Todor Gečevski in Bo McCalebb preteklost, na pragu upokojitve je tudi Ilievski, dobri duh slačilnice in ideolog igre. Skupaj z Vojdanom Stojanovskim sta še edina iz nekdaj udarne peterke. Poleti so doživeli nov pretres, ko je vodstvo zveze na začetku priprav namesto Aleksandra Džikića, ki si je v Zagrebu ogledal nekaj tekem, za selektorja postavilo “večnega“ pomočnika Marijana Srbinovskega. Makedonci so EP odprli s porazom z Grki, nato premagali Nizozemsko, potem pa zapored izgubili s Hrvaško in sinoči z Gruzijo, ki s tem še ohranja majhno upanje na osmino finala. Nosilcev igre je šest. Makedoncem gre zdaj za nohte in zmaga proti Sloveniji je prej kot ne nuja. RM

---