Po Tokićevih poteh

Ludvik Peršolja je avgusta iz domače Vrtojbe, kjer je bil nosilec igre Letrike v prvi ligi, odšel v Nemčijo. Čeprav je član četrtoligaša Werdna, si obeta, da bo v tujini hitreje napredoval.

WERDEN > Namiznoteniški četrtoligaš v tem nemškem kraju, deset minut vožnje oddaljenem od precej bolj znanega Saarbrückna, je prva zdomska postaja 20-letnega vrtojbenskega namiznoteniškega igralca Ludvika Peršolje.

Redni član reprezentanc mladincev in mlajših članov, ki je dobil priložnost tudi v A članski vrsti, se je za pot v Nemčijo odločil po zgledu novogoriškega vzornika, olimpijca Bojana Tokića, ki je v Saarbrücknu že vrsto let nosilec igre enega najboljšlih nemških klubov - rednega udeleženca evropskih pokalov. Na poti napredka ga že ves čas podpirajo družina, klub, domača občina in tudi glavni pokrovitelj (sedaj Mahle).

Ludvik Peršolja je v Nemčijo odšel avgusta, v zadnjih dneh oktobra pa se je za nekaj dni ustavil v Sloveniji, kjer je osvojil državni TOP turnir na Ravnah na Koroškem in opravil nekaj treningov v domači dvorani, kjer smo ga vprašali o prvih nemških vtisih.

“Z okoljem se še spoznavam, saj se je prvenstvo šele začelo. Minilo je še premalo časa, da bi lahko rekel, da sem že kaj napredoval. Je pa klub - kljub za nemške razmere skromnemu proračunu - dobro urejen. Najstarejši igralec Alexander Fischer je obenem tudi trener in voznik. Klub poskrbi za namestitev, prehrano, prevoze na treninge in tekme. Vsi govorijo angleško, zato težav ni. Za zdaj smo tudi rezultatsko uspešni in upam, da bomo dosegli več, kot je uradni klubski cilj - zanesljiv obstanek.”

Peršolja seveda ob odhodu v tujino ni imel tako imenitne popotnice kot Bojan Tokić, ki je že bil del evropskega vrha. Zato je začel v najnižji nemški zvezni ligi, kjer pa je konkurenca kar huda. To naj bi prineslo tudi napredek, upa Ludvik: “Liga je razdeljena na deželne skupine. V naši severozahodni skupini je dvanajst klubov. Tekme so dolge tri, štiri ure, včasih pa tudi več, saj zmagaš šele, ko dosežeš deveto točko. Čeprav je v ekipi šest igralcev, zna biti zelo naporno. Tekmeci so izenačeni. Odigraš veliko dolgih dvobojev in včasih je treba zbranost ohraniti tudi opolnoči in še čez, ko se odigrajo zaključni boji.”

Obetavni primorski igralec si največji napredek obeta z obiski trening centra v Saarbrücknu, pri čemer pomaga tudi Tokić. Tam se je mogoče pomeriti z vrhunskimi igralci in dobiti dragoceno znanje in izkušnje. Dobra infrastruktura in ugodna prometna lega (bližnje letališče Hachen ima redne zveze s Trevisom) naj bi Ludviku omogočili tudi redne obiske Slovenije. Doma ga ob visokih ciljih na TOP turnirjih in državnem prvenstvu čaka še nadaljevanje študijskih obveznosti na višji ekonomski šoli v Novem mestu, kjer je sicer slovenski namiznoteniški vadbeni center.

IGOR MUŠIČ

---