Opazen je vzpon mladih

Predlanski trend napredka nove članske generacije - predvsem v AK Gorica - se je v lanskem letu nadaljeval. Ljubljanski in štajerski klubi so še vedno močnejši, a Primorci trdno držijo položaj tik za velikimi iz Ljubljane, Celja, Velenja in Novega mesta.

Enej Leban je bil večkrat prvi na ciljni črti teka na 100 
metrov. Foto: Igor Mušič
Enej Leban je bil večkrat prvi na ciljni črti teka na 100 metrov. Foto: Igor Mušič

NOVA GORICA, KOPER > Tudi obeti za naprej so dobri. Iz celjskega Kladivarja se je po dolgoletnem slovenskem zdomstvu v AK Gorica vrnil serijski državni prvak v troskoku Andrej Batagelj, ki z bogatimi izkušnjami pomaga tudi kot trener. Iz kamniškega KGT Papež je v Novo Gorico prestopil domačin Mitja Kosovelj - lani najhitrejši Slovenec na desetkilometrski progi. Ob tem se nadaljuje napredek mladih novogoriških sprinterjev in skakalcev. Na čelu je mladinski reprezentant na EP v teku na sto metrov Enej Leban, v mnogoboju je daleč najboljši v državi Urban Čehovin, ki drži pokonci še obubožane primorske mete, med elito v daljini se prebija tudi Luka Piculin.

Žal v nekoč že močnejši koprski atletiki - še vedno razdeljeni na dva kluba - v članski konkurenci po vedno obetavnih izidih med mladimi nikakor ne pride do preboja. V minuli sezoni je bilo to še posebej opazno. Potem ko je bil še lani v slovenskem pokalu 13. med 22 klubi, letos v enako številni konkurenci AK Kopersploh ni nastopal. AK Gorica je približno zadržal lanski položaj. Iz petega je sicer zdrsnil na šesto mesto, a se je vmes vrinila že po tradiciji močna Krka, kjer so predlani imeli menjavo generacij. Drugih primorskih klubov v članski konkurenci v večini disciplin ni več.

Svetla izjema so teki na večje razdalje, kjer so uspešni v Pivki, Podnanosu in v Kopru. Tu je bil dosežen velik napredek v primerjavi s predlanskim letom. Prav tekači na dolge proge so največ prispevali, da je primorska atletika letos v desetih disciplinah izboljšala svoj položaj v primerjavi s prejšnjo sezono. V lanskem atletskem pregledu smo to lahko zapisali za šest disciplin. Pivčan Emil Pašić in član Nanosa Nejc Lokar sta se se prebila med 15 najboljših v absolutnem merilu. Dodati velja, da gre pri napredku za panoge, ki so kakovostno slabši del slovenske atletike. Preostale paradne discipline so sprinti, skoki in mnogoboj, vendar Primorci vse težje prihajajo čisto na vrh. Letos so med tremi najboljšimi v štirih disciplinah - še lani so bili v petih.

Moškega atleta mednarodnega formata na Primorskem ni. Zadnji državni rekord, ki ga je še imel AK Gorica, je padel pred tremi leti, ko je bil izboljšan dosežek Rafka Mariniča na 800 metrov. Na tej progi je sicer letos Ljubljančan Žan Rudolf rekord ponovno izboljšal.

Siva lisa slovenske moške atletike ostajajo teki na dolge proge in čez ovire. Rekordi štirih celjskih legend so že predolgo nedotaknjeni. Dosežek Petra Sveta na pet kilometrov je star 42 let. Stanko Lisec je bi na tri kilometre najhitrejši pred 37 leti. Rok Kopitar je na 400 metrov z ovirami nepremagan že 36 let, Stane Rozman pa je rekorder na deset kilometrov kar 33 let. Letos je bilo sicer glede rekordov uspešno leto, saj so jih popravili Žan Rudolf (Mass, 800 m), Robert Renner (palica) in Luka Janežič (400 m, oba Kladivar).

Morda se bosta v mednarodno areno prebila sprinter Enej Leban in mnogobojec Urban Čehovin. Leban je močno popravil svoj osebni rekord na sto metrov in je kot mladinec že šesti na absolutni slovenski lestvici. Trenutno ima najboljši čas dvoranske sezone na 60 metrov. Najboljši slovenski mnogobojec Čehovin je prvič presegel mejo 6800 točk, obenem pa je najboljši Primorec na slovenski lestvici v kar petih disciplinah.

Tudi v moški primorski atletiki je na prehodu iz mladinske v člansko konkurenci podobna težava kot v ženski. Prave razmere za celololetno delo (dvorana) so le v Novi Gorici, kjer imajo tudi dovolj številen, enoten in kakovosten trenerski štab. A tudi tam se ustavi pri denarju. Brez izdatnejšega plačevanja ur uporabe objektov, zimskih priprav in brez štipendij po srednji šoli za večino obetavnih mladeničev šport neha biti prva prioriteta. Ostanejo tisti, ki imajo za sabo močno družino in drugi, ki se preselijo v ljubljanski AD Mass, kjer je mogoče dokaj dobro združevati študij in kakovostno atletiko.

Večina primorskih članskih atletov tekmuje le v poletni sezoni, formo pa načrtuje le za nekaj najpomembnejših preizkušenj. S takšnim amaterskim pristopom je izjemno težko pričakovati že nove reprezentante za evropska prvenstva, kaj šele za svetovna in za olimpijske igre. V globalni konkurenci se do takšnih dosežkov pride s celoletnim brušenjem talentov, za kar na Primorskem žal ni več (predvsem) denarja. Rezultati starejših mladincev in mlajših članov, kjer še imamo reprezentante, kaže, da znanja ne manjka. IGOR MUŠIČ


Najbolj brano