Omejitev je le denar
Šport
07. 07. 2014, 20.03
Primorski avto-moto šport je dobil novo perspektivno voznico. To je 16-letna Vanesa Ambroželj iz Orehovelj, ki je pred nedavnim zmagala na mednarodnem pokalu Sportstil v Čedadu.
OREHOVLJE
> Tri leta po tekmovalni upokojitvi Šempetrke Lucije Miklavec je dobil slovenski karting na Primorskem novo perspektivno voznico. To je Vanesa Ambroželj iz Orehovelj pri Mirnu, kjer se je njena pot v avto-moto športu začela pri komaj petih letih. In zakaj se je kot dekle odločila prav za to dejavnost?
Članica ŠD Gas Vrtejba in ekipe Aleš.ca-racing Vanessa Ambroželj nastopa z gokartom znamke Birel v kategoriji Rotax max senior. Stokilogramsko vozilce poganja 125 kubični motor brez menjalnika, a s kar 30 konjskimi močmi, kar gokart skoraj v trenutku požene do 115 kilometrov na uro. Za takšen dirkalnik (ob sestavljanju v domači delavnici) je treba odšteti 5000 evrov.
“Oče je po duši dirkač, vendar si v času svoje mladosti udejanjenja svojih želja ni mogel privoščiti. Kot darilo za peti rojstni dan sem od njega dobila gokart. Z njim sem se hitro spoprijateljila. Oče me je vozil na treninge in pri šestih letih sem že začela tekmovati doma, pri devetih pa v Italiji.”
V otroških kategorijah je Vanesa med fanti redno stopala na oder za zmagovalce na posameznih dirkah. Najboljše je bilo leto 2009, ko je v Sloveniji in Italiji odpeljala kar 20 dirk. Prav v naslednjih odločilnih letih prehoda iz otroške igre v resno dirkanje je udarila gospodarska kriza. Število dirk in s tem priložnosti za uveljavitev je bilo treba več kot prepoloviti. V Sloveniji se je zelo zmanjšalo tudi število tekmovalcev, deklet pa v njeni kategoriji ni. Zato je Vanesa - sicer dijakinja novogoriške gimnazije - izzive iskala predvsem v Italiji, svoje nedavne zmage na dirki pokala Sportstil v Čedadu pa je v teh okoliščinah posebej vesela:
“Prvič po desetih letih dirkanja sem zmagala in to že na prvi preizkušnji sezone. Tega sem res vesela, saj pravega merila, kje sem, nisem imela, saj se zaradi pomanjkanja denarja spomladi nismo mogli udeleževati dirk. Skoraj vse stroške mora kriti družina. Letos smo v prvem delu leta zmogli le to, da smo temeljito pripravili dirkalnik, jaz sem se med delovniki kondicijsko pripravljala, ob sobotah pa smo odhajali na trening na dirkališča v Čedad, Lignano in Jesolo.”
Za varčno izpeljavo sezone je treba imeti tudi srečo. Že stroški udeležbe na eni dirki v Italiji znašajo približno 600 evrov, če pa se zgodi še kakšno trčenje, kot se je Vanesi na zadnji junijski dirki za severnoitalijanski pokal v Lignanu, je dirka še dražja. V času našega obiska je morala njena ekipa popravljati krmilni mehanizem. Tako bo denarja za nadaljevanje sezone še manj. In kakšni so letošnji cilji?
“Kaže, da denarja za več kot še štiri dirke ne bo. Verjetno bodo vse v severnoitalijanskem Rotax pokalu. Tam je namreč konkurenca precej večja in zato lahko napreduješ. Želim si še kakšne visoke uvrstitve, v skupnem seštevku pa nimam nikakršnih možnosti, saj bi za konkurenčen položaj morala odpeljati osem dirk. Na startu v moji kategoriji je sicer v Italiji 30 voznikov in tudi tri dekleta, pri nas pa le okoli pet. Poleg tega je v Italiji boj bolj pošten. Kontrole priprave motorjev so izjemno stroge. Zato vsi v kategoriji res startamo z enako zmogljivimi stroji, v Sloveniji pa tako natančnega nadzora ni, kar nekateri izkoriščajo, po tem pa prihaja do sporov.”
IGOR MUŠIČ