Ocenjevalo se bo prihodnjo jesen

Letošnji dosežki slovenske nogometne reprezentance so zgolj podlaga za celovito oceno, ki jo bomo pisali leta 2015 v tem času. Takrat bo tudi znanih 24 udeleženk evropskega prvenstva v Franciji.

LJUBLJANA > Ker slovenska izbrana vrsta poleti ni sodelovala na svetovnem prvenstvu (SP), je bil večji del koledarskega leta 2014, vključno s prijateljskimi tekmami, namenjen širjenju nabora nogometašev za nov kvalifikacijski ciklus in iskanju pravih rešitev na občutljivih igralnih položajih. Kako uspešen je bil v tem pogledu selektor Srečko Katanec, je težko reči. Upoštevati je treba tako objektivne kot subjektivne okoliščine. Kakovost, forma, klubski status, zdravje, motiv, odnosi v reprezentanci in še kopica drugih dejavnikov krojijo podobo izbrane vrste.

Statistika (ne) laže

Gole številke kažejo naslednje: Slovenija je leta 2014 odigrala osem tekem, po štiri kvalifikacijske in prijateljske. Skupno je zabeležila dve zmagi in šest porazov. Štirje od teh so se zgodili na prijateljskih tekmah. V števnih dvobojih je Slovenija v kvalifikacijski skupini E doma ugnala Švico, v gosteh pa Litvo. Izgubila je na gostovanjih pri Estoniji in Angliji.

Kvalifikacijska bilanca upoštevajoč razpored sploh ni slaba. Podrobnejša analiza pa razkriva, da je Slovenija v štirih tekmah zabila štiri gole. Tri je dosegel Milivoje Novaković, dva iz igre, enega iz enajstmetrovke. Četrti je bil avtogol. Slovenija torej težko zabija zadetke, a to ni kakšna posebna novost. Trend, vključno z majhnim številom priložnosti, se letos ni izboljšal, prej nasprotno.

Če hoče biti Katančeva reprezentanca kompaktna v branjenju, potem le stežka razvije hitro in učinkovito igro v napadu, kar je bilo razvidno že pri predhodniku Slaviši Stojanoviću. Zvezni igralci imajo s hitrim prenosom žoge v takšnih postavitvah neredko ključno vlogo. Prihodnje leto pa Slovenijo čakajo štirje dvoboji (dvakrat San Marino ter Estonija in Litva), ko bo predvidoma treba napadati zgoščeno obrambo tekmeca ter bo do izraza prišla tudi posamična kakovost in lucidnost posameznikov. To bodo drugačni dvoboji, neprimerljivi s prijateljsko tekmo s Kolumbijo, ko se je nekaterim slovenskim navijačem zmotno zdelo, da bomo v nadaljevanju kvalifikacij bolj konkurenčni s postavo B.

Slovenija pod taktirko Srečka Katanca praviloma izgublja prijateljske tekme. Tudi letos se ni izneverila tradiciji s štirimi porazi na štirih dvobojih. Tekmeci pa so bili bržkone najmočnejši doslej. Vsi so se na zadnjem svetovnem prvenstvu namreč prebili v izločilne boje. Proti finalistki Argentini, Urugvaju in Alžiriji je Slovenija gostovala, domačo tekmo pa je odigrala le s Kolumbijo.

Primorski delež

Ključne tekme pridejo jeseni, potem ko bo Slovenija konec marca gostila San Marino, junija pa še Anglijo. Do takrat pa se lahko zgodi marsikaj. Tudi Katanec bo imel dovolj časa za razmislek, potem ko se je “zgodil” primer Iličić. Reprezentančni status Tima Matavža je prav tako vprašljiv, potem ko še ni odigral niti minute v tem kvalifikacijskem ciklusu. Tudi sicer je primorski delež v izbrani vrsti precej skromen. Valter Birsa je začel “napačni” tekmi: s Švico in Anglijo, ko se je Slovenija pretežno branila, njegove odlike pa niso prišle do izraza. Še najbolj zadovoljen je s svojim statusom lahko Pirančan Andraž Struna, ki je po poškodbi Bojana Jokića standardni član udarne enajsterice na levi strani obrambne vrste.

Kaj pa zaledje? Nabor ni nič širši. Za oktobrski ciklus tekem je Katanec vpoklical Mitjo Vilerja, ki pa v novembrskem razporedu ni bil med izbranci. Med sedmerico, vpoklicanih zgolj za prijateljsko tekmo s Kolumbijci, je Primorsko zastopal Goran Cvijanović, ki pa se le poredko pojavlja v reprezentančnih akcijah. Kako se bo razvijala športna pot koprskih upov v mladi izbrani vrsti, pa je nehvaležno napovedovati.

ALEŠ SORTA

---