Ni smiselno, da so v javni upravi zaposleni Mazejeva, Dragić ali Kopitar

Na javnem soočenju treh kandidatov za novega predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije, Zorana Jankovića, Bogdana Gabrovca in Andraža Vehovarja, ki je bilo na Fakulteti za šport (FŠ) v Ljubljani, so govoril pretežno o posebnostih, s katerimi se srečujejo diplomanti te fakultete, dotaknili pa so se tudi drugih tem.

LJUBLJANA > Zaposlovanje športnikov v javni upravi je eden od pomembnih segmentov pri pomoči športnikom, vanj pa so vključeni le redki. "Toda sam menim, da nima nobenega velikega pomena, če je v policiji zaposlena Tina Maze ali Goran Dragić in Anže Kopitar, ki imata večje letne plače, kot je proračun našega ministrstva, pristojnega za šport. Ta pomoč bi morala biti po mojem mnenju namenjena predvsem obetavnim športnikom. Ko sem kot zelo mlad športnik dobil zaposlitev v policiji, se mi je odprl povsem nov svet in sem lažje nadaljeval kariero," je svojo izkušnjo povedal nekdanji kajakaš Vehovar, srebrni olimpijec iz Atlante leta 1996.

O dilemi, ali naj se zaposluje v športu diplomante FŠ ali nekdanje vrhunske športnike, ki opravijo dodatno usposabljanje, je Janković dejal, da potrebujemo oboje. "Pri zaposlitvah na športnem področju v okviru mestne občine Ljubljane imajo prednost diplomanti FŠ. Toda, kot primer, Jure Zdovc ni naredil fakultete, je pa vrhunski trener," je dejal Janković. Gabrovec je ugotovil, da je trenutni sistem usposabljanja dober. "Omogoča nekdanjim vrhunskim športnikom, da še naprej delajo v športu kot inštruktorji ali trenerji. Programi izobraževanja pa so pripravili večinoma diplomanti FŠ. In na njih je, da ga spremenijo ali dopolnijo." Tudi Vehovar je ocenil, da je treba športnikom omogočiti, da ostanejo aktivni tudi kot trenerji, če to želijo in zmorejo.

Vehovar je tudi dodal, da je treba dati večjo vrednoto prostovoljstvu v športu, ki je temelj športa skozi celotno slovensko zgodovino. Janković je navedel, da klubi brez prostovoljstva ne bi mogli živeti, Gabrovec pa, da so starši največji financerji slovenskega športa.

Janković je dejal, da so športni rezultati in organizacija velikih tekmovanj pri nas pomembni dejavniki tudi za gospodarstvo, saj je bilo "pri zadnjih prvenstvih pri nas 15 odstotno povečanje turističnega obiska in s tem tudi več prihodkov". Dejal je, da mladi potrebujejo idole, šport pa finančno stabilne klube ter direktorje podjetij, ki si upajo podpisati sponzorske pogodbe.

"Mislim, da slovenski šport ni v krizi, ta je le tam, kjer so vodstva klubov ali zvez neodgovorno ravnala z denarjem in slabo upravljala s svojim premoženjem. Ne moreš trošiti več, kot porabiš," je dejal Gabrovec. Vehovar, se je vprašal, ali se država sploh zaveda vrhunskih rezultatov: "Šport je poleg kulture bistvo slovenske narodne identitete. Toda le šestino denarja, ki je namenjen kulturi, dobi šport, ki dosega izjemne mednarodne dosežke."

"Če bom predsednik, bomo uvedli enotne reprezentančne drese v vseh zvezah in panogah," je bil kratek in odločen Janković. Gabrovec je pojasnil, da so dresi sicer že sedaj enotno predpisani v modri, zeleni in beli kombinaciji, "vendar OKS ni organizacija prisile". Vehovar je ocenil, da bo potrebno še nekaj časa, da se dresi poenotijo, "bo pa se to zagotovo prej ali slej uveljavilo."

Vsi trije kandidati so se zavzeli tudi za večjo prisotnost športa ne le na univerzah, ampak tudi v širši družbi, ter za spremembo zakonodaje v korist športu.

STA

---