Nejc Žnidarčič: “Na morju bom brez čolna”

Pri izboru športnika meseca junija dvomov ni bilo. Kajakaš Soških elektrarn, specialist za spust Nejc Žnidarčič, je postal evropski prvak, svetovni podprvak in tudi zmagovalec svetovnega pokala.

Nejc Žnidarčič z junijskimi kolajnami. Foto: Osebni Arhiv Nejca Žnidarčiča
Nejc Žnidarčič z junijskimi kolajnami. Foto: Osebni Arhiv Nejca Žnidarčiča

SOLKAN > Nejc Žnidarčič je zgled značilnega tradicionalnega solkanskega športnika. Z veslom, čolnom in soškimi brzicami se v domačem klubu Soške elektrarne druži vse od prvih osnovnošolskih dni do danes, ko ga je sicer življenjska pot z dekletom zanesla v Ljubljano, kjer končuje študij na Fakulteti za šport. Konec junija se je za Nejca Žnidarčiča s posamičnim srebrom na svetovnem prvenstvu v sprintu na Dunaju končala tudi sezona, v kateri je nekdanji svetovni prvak računal na dunajsko zlato, a se konca in skupnega seštevka doseženega kljub vsemu veseli: “Junijski tekmovalni ritem je bil res divji. V spustu je pač tako, da vso zimo in pomlad garaš, da v mesecu dni mednarodnih preizkušenj pokažeš, kaj zmoreš. Skupaj z novim evropskim pokalom so se tekme vrstile skoraj vsak drugi dan. Ob teh naporih sem vesel, da sem skoraj vse tekme odpeljal na vrhunski ravni. Enako velja tudi za moje kajakaške kolege. Številne uvrstitve na stopničke so najboljša reklama za naš lep šport v naravi. Malo mi je seveda žal za eno ponesrečeno tekmo na Soči in za to, da na svetovnem prvenstvu nisem zmagal, a si ničesar ne očitam. Dal sem vse od sebe.”

> Ali si v mislih še vrtite posnetek dunajske vožnje?

“Vožnjo sem seveda analiziral. Naredil sem dve napaki in izgubil 30 stotink, vendar mislim, da sem ubral pravi kompromis med tveganjem in uvrstitvijo. V umetnem donavskem kanalu je zelo malo prostora in če bi le nekoliko bolj zgrešil linijo, bi hitro lahko končal v kakšni umetni oviri z razbitim čolnom, drugega pa sem že pred tem zdelal na Soči in še čaka na popravilo. Več favoritov se je opeklo. Srebrno odličje je vendar lep dosežek, vse skupaj pa sem s kolegi dopolnil še z enakim dosežkom v kajakaških ekipnih vožnjah.”

> Torej ste verjetno skupaj proslavili konec sezone ...

“Vsekakor. Bilo je izjemno uspešno zaključiti sezono prav na dunajskem tekmovališču. V neposredni bližini je bilo namreč prizorišče poletnega festivala na Donavskem otoku. Z ekipo smo tam na dveh koncertih preživeli dobršen del noči, po tem pa sem si na Dunaju privoščil še tri dni počitnic in si ogledal nekaj znamenitosti, za katere v prejšnjih sezonah, ko je bil urnik natrpan, ni bilo časa.”

> Kaj počnete sedaj?

“Spet sva skupaj z dekletom v domačem stanovanju v Ljubljani, udeležujem se sponzorskih obveznosti, opravil sem eno kajakaško vodništvo za prijatelje, skupaj s Kajakaško zvezo Slovenije pripravljamo še dobrodelno veslanje na Ljubljanici, namenjeno otrokom z Dawnovim sindromom, po tem pa se bova odpravila na morje.”

> S čolnom?

“O, to pa ne. Veslanja je bilo za naslednja dva meseca dovolj. Ne bom sicer poležaval. Rad imam aktiven dopust. Ko je konec tekmovanj, se najraje usedem na gorsko kolo. Prav pred dopustom bom prevzel novo kolo, ki sem ga dobil od pokrovitelja. Lotevam se tudi zahtevnejših vzponov in spustov ter voženj po bike parkih. Iščem izzive, včasih še preveč. Lani me je to stalo zloma dveh dlančnih kosti.”

> S čim se poleti še sproščate?

Sem ljubitelj knjig Sydneya Sheldona in nekaterih televizijskih nanizank. Sledim recimo Igri prestolov. Seveda brez glasbe tudi ne gre. Igram sicer ne, poslušam pa rock, metal, rap, pa tudi kaj elektronike.”

> V spustu ste dosegli že vse, kar je mogoče. Ali imate še kaj motiva za nadaljevanje?

“O tem ni dvoma. Rad imam ta šport. Pri 31 letih lahko še veliko dam. Zaposlitev v Slovenski vojski mi trenutno omogoča da se preživljam s tem, kar rad delam. Ukvarjam pa se tudi z drugimi stvarmi, zato se veslanja nisem zasitil. Jesen bom porabil za to, da končam študij na fakulteti za šport, sem prodajalec italijanskega proizvajalca čolnov CS Canoa v Sloveniji, sam predlagam kakšno inovacijo, sicer pa se znajdem tudi pri tehničnih opravilih, potrebnih pri krpanju in popravljanju čolnov.”

> Tekmovalna pot vas je vodila po številnih rekah. Kje je bilo najlepše?

“Čeprav sem veslal tudi na Portugalskem, v Angliji, na Irskem, v Avstraliji in na Tasmaniji, moram reči, da je naša Soča z okoliškimi naravnimi in kulturnimi znamenitosti vrhunska. Zelo lepe in zanimive so reke in pokrajina v Pirinejih, Tasmanija pa očara z divjo neokrnjeno naravo. Sicer se tekme v spustu v glavnem odvijajo v srednji Evropi. Zato niti nisem videl prav veliko sveta. Morda se bo kakšna priložnost ponudila med naslednjimi pripravami.”

> Ali že imate načrt zanje?

“V glavnem se držim preverjenega. Pozimi bom verjetno s Čehi veslal v bližini Barcelone, kjer so blizu tako ugodna namestitev in hribi kot mirna morska voda v veliki, dobro zavarovani marini. Z Janošem Peterlinom, ki občasno vadi s francosko reprezentanco, se pogovarjava tudi o možnosti, da bi odšla v pripravljalni center, ki so ga Francozi zgradili na jugu Afrike, na otoku Madagaskar.”

Kajakaš Soških elektrarn Nejc Žnidarčič je junija v spustu na EP osvojil posamični in ekipni bron v dolgem spustu ter posamično in ekipno zlato v sprintu, postal je zmagovalec skupnega seštevka sezone v novem evropskem in že uveljavljenem svetovnem pokalu, na svetovnem prvenstvu v sprint spustu pa je osvojil posamično in ekipno srebrno odličje.

> Spust kot neolimpijski šport je s kratko sezono v globoki senci slaloma. Ali je njegova prihodnost ogrožena?

“Za zdaj ne. Res nima neke velike mednarodne širine, vendar je v njem krog držav, ki ga resno goji še naprej. Na Češkem, Slovaškem, v Franciji, Italiji, Nemčiji in pri nas prihaja podmladek. Jaz sem že med najstarejšimi. Mladi fantje so uspešni. Slovenija je na svetovnem prvenstvu osvojila šest odličij! Bili smo najboljša država v konkurenci kajakašev in dvojcev. Bo pa potrebno dolgoročno nekaj narediti za podaljšanje sezone. Najlažje bi bilo organizirati več tekem v sprintu na umetnih slalomskih progah, ki niso odvisne od nizkega poletnega vodostaja rek.”

IGOR MUŠIČ


Najbolj brano