Nasilje je videl le na TV ekranu

Novogoriški odbojkar Alan Komel te dni po vrnitvi z dveletnega izraelskega zdomstva trenira s Salonitom in išče nov klub. Sicer je s Hapoelom iz kibuca Kfar Maserik še drugič zapored osvojil državni in pokalni naslov.

Alan Komel  (9) je z izraelskim Hapoelom Kfar Maserik še 
drugič osvojil državni naslov. Foto: Osebni Arhiv Alana Komela
Alan Komel (9) je z izraelskim Hapoelom Kfar Maserik še drugič osvojil državni naslov. Foto: Osebni Arhiv Alana Komela

KANAL > Poti profesionalnih odbojkarjev so marsikdaj pestre in nepredvidljive. Izkušeni novogoriški sprejemalec Salonitove šole Alan Komel jih je pri 33 letih in po 18 letih intenzivnega igranja odbojke doma in na tujem zbral že veliko.

Zadnji dve leti jih je nabiral na severu Izraela, v kibucu Kfar Maserik, blizu po pomarančah znanega kraja Acre, nedaleč od metropole Haife. V začetku jeseni se je vrnil domov in treniral s Salonitom, nato je že pakiral kovčke, toda ...”Imel sem razgovore s potencialnim delodajalcem, a se ni izšlo in sem spet doma. Dokler ne dobim dela na tujem, bom na voljo Salonitu. Če bi bili pogoji primerni, bi se vrnil tudi v Izrael, je povedal, Alan, ki je nedavno prvenstveno tekmo cementarjev spremljal s klopi.

Iz židovske države, ki jo v naših krajih poznamo predvsem iz napol vojnih televizijskih poročil, se ni vrnil zaradi nevarnosti ali neudobnega življenja: “V drugi sezoni bivanja v kibucu na severu, ki je popolnoma miren, sem se na življenje v Izraelu povsem navadil. Počutil sem se bolj varnega kot doma. Okolje je velika vas s parki. Nedaleč stran je celo nekaj gozda in močvirij. Na trening sem se lahko vozil kar s kolesom. Ljudje so bili na začetku malo zadržani, ko smo se spoznali, pa smo se odlično ujeli in razumeli. Nemirno je le na jugu države, kjer so za nasprotnike režima in teroriste zanimivejši cilji - velika mesta in pomembne ustanove.”

Čeprav je Alan dve leti preživel v Izraelu, se tamkajšnjega uradnega jezika in pisave ni lotil: “Naučil sem se nekaj vljudnostnih fraz. Za kaj več ni bilo potrebe. Tako sem pogovore začenjal v njihovem jeziku in nadaljeval z angleščino, ki jo tekoče govorijo vsi - od dvanajstletnikov naprej. Na severu je nasploh veliko tujcev in so domačini vajeni pogovorov v angleščini.”

Novogoričan se je v Slovenijo vrnil le zato, ker so v klubu bistveno zmanjšali proračun: “Sponzorje je tudi v Izraelu težko dobiti. Že lani je precej financiranja slonelo na občini, ki pa je svoj delež precej znižala. Nasploh je v izraelski odbojki v zadnjem času precej manj denarja in se mi nadaljevanje igranja po doslej ponujenih pogojih ne bi izplačalo.”

Po tekmovalni plati je Komel tudi z drugo izraelsko sezono povsem zadovoljen - pa ne le zato, ker je s klubom ponovno osvojil prvenstvo in pokal, za kar je bila ekipa nagrajena z vikendom v letovišču Eilat ob Rdečem morju. Kot sprejemalec in včasih kot napadalec je v zanimivem in ne pretirano napornem prvenstvu veliko igral: “Tekmovanje z vidika logistike ni naporno. Vseh osem prvoligašev je skoncentriranih v srednjem in severnem delu Izraela, kjer je vse zelo mirno in še bolj varno kot pri nas. Potovanja so kratka, saj vožnje v eno smer ne trajajo več kot dve uri in pol. Dvorane so sodobne, navijačev je veliko in so temperamentni, a čez mejo varnosti niso nikoli šli. Tudi razmere za vadbo v klubu so bile ugodne, saj je vse urejeno in blizu, Izraelci pa se precej natančno držijo tistega, kar se z njimi dogovoriš. Ob tem sem se še bolje ujel s soigralci kot v prejšnji sezoni, saj je ekipa skoraj v celoti ostala ista.”

Novogoriški sprejemalec, 191 cm visoki Alan Komel, ima pri 33 letih za sabo lepo odbojkarsko pot. Zrasel je v Salonitu, nadaljeval v Prvačini, z ACH Volleyjem je igral v ligi prvakov, do leta 2012 pa je bil steber reprezentance. V zadnjih sedmih letih je igral v Italiji, Grčiji in Izraelu, vmes pa je uspel dokončati tudi študij gospodarskega inženirstva. Letos je z izraelskim Happoelom iz Acreja še drugič postal državni in pokalni prvak.

Točnosti in urejenosti se je Primorec navadil, zato se mu - dokler ne bo imel resnih tujih sogovornikov - še nekaj časa ne bo mudilo čez mejo: “Sezona je še dolga. V arabskem svetu in v Aziji se prvenstva začenjajo šele konec leta ali celo v januarju. Morda pa bo nadomestilo za kakšnega poškodovanega odbojkarja potrebovala tudi kakšna evropska ekipa. Vsekakor nameravam iti v okolje, kjer bom primerno plačan, kjer bom redno igral in pomagal graditi klubski vzpon.”

IGOR MUŠIČ


Najbolj brano