Napredek je že opazen

Veslaški klub Nautilus je po tradiciji novo sezono odprl v aprilu. Uspešno je izpeljal uvodno tekmovalno preizkušnjo na tradicionalni progi med Debelim rtičem in pomolom v Adriinem kampu, kjer se je predstavilo tudi 26 domačih posadk v različnih kombinacijah. Devet veslačev je koprski klub predstavljalo na mednarodni preizkušnji v Zagrebu. Konec minulega tedna so na 58. prvomajski regati na Bledu uspešno nastopile tudi nekatere koprske posadke.

KOPER > Tako so VK Nautilus uspešno predstavljali dvojni dvojec mlajših mladincev, ki je zmagal oba dneva, mlajši mladinki sta v dvojnem dvojcu zmagali drugi tekmovalni dan, prvi dan pa sta bili dekleti v enojcu tretja in četrta. Druga sta bila v dvojnem dvojcu tudi Nautilusova pionirja. Med posadkami so sicer na začetku sezone po rezultatih izstopali dvojni dvojec pri mlajših mladinkah (prvi v Kopru in četrti v Zagrebu), ter dvojni dvojec mlajših mladincev (zmaga v Kopru in šesti v Zagrebu). Doma je zmagal tudi enojec mlajših mladincev, v Zagrebu pa je je bil najboljši pionirski koprsko-izolski ženski dvojni dvojec.

Zadnja tri leta je trenersko delo v klubu ob Boštjanu Grči, ki je zadolžen za mlajše mladince in člane, prevzel Anže Blažič, doma sicer z Bleda. Pravi, da je veslač od nekdaj, od otroštva je živel ob jezeru. Tekmovalne veslaške izkušnje je 13 let nabiral pri lahkih veslačih. Spomni se, da se je za trenersko pot odločil pred 14 leti, ko je bil na mladinskem svetovnem prvenstvu krmar srebrnega dvojca, torej neke vrste podaljšana roka trenerja. Veslanju je v največji meri namenil tudi študij na fakulteti za šport, za mentorstvo (diplomiral je z analizo vadbenega procesa slovenske reprezentance) in prenos bogatih izkušenj je hvaležen legendarnemu blejskemu veslaškemu strategu Milošu Janši.

Veslaška vadba na morski gladini se bistveno razlikuje od tiste na jezeru že po številu vadbenih ur. Na jezeru ni takšnih težav, kot jih je tudi Blažič spoznal v Kopru. Lani je v prvi polovici leta zaradi nemirnega morja lahko izpeljal treninge le za dobrega pol meseca. Vsaj do 16. ure je vsak dan morje neprimerno za veslanje, ob 18. uri pa vadbo že prepreči tema ...

V Kopru je kot trener trenutno zaposlen prek ministrstva za šport, s katerim ima še triletno pogodbo. Poudarja, da se je veliko naučil od predhodnika Marka Mizerita, ki v klubu še pomaga in je svojimi bogatimi izkušnjami nepogrešljiv. Ne nazadnje je treniral tudi olimpijce. Blažičevo delo je v največji meri usmerjeno v izvajanje skupnega projekta ministrstva in veslaške zveze z delovnim naslovom Veslanje v osnovne šole. Z namenom popularizacije veslanja pri najmlajših in vrnitvijo veslačev v klub je tudi prišel v Koper. Ob njegovem prihodu je bilo v VK Nautilus vsega deset veslačev. Delovni projekt ima namen veslanju povrniti vsaj del nekdanjega sijaja, saj je nekoč paradni slovenski šport zadnja leta padel precej nizko. Od konca kariere sijajnega blejskega dvojnega dvojca Iztok Čop-Luka Špik je v zatonu tudi slovensko vrhunsko veslanje. Njuni uspehi so predolgo skrivali razne težave. Na krilih uspehov “zlatega” čolna in tudi četverca je zadnjih 10 do 15 let slonelo vso slovensko veslanje. Podobno je bilo tudi v posameznih klubih, čeprav je zanimanje za garaški veslaški šport z leti medtem precej upadlo.

Anže Blažič je torej v Kopru začel - na začetku. S priročnimi simulatorji veslanja redno obiskuje osnovne šole, kjer v sklopu programa športne vzgoje v koprski občini uči veslanje po šolah. Še najbolj aktivni so pri tem na OŠ Škofije, kjer ima veslanje kot nekateri drugi športi status interesne dejavnosti za otroke med tretjim in šestim razredom. Plod povečane aktivnosti je spet večji vrvež v klubskih prostorih v koprski marini. Zdaj aktivno vesla približno 40 otrok, veliko več pa jih klubska infrastruktura niti ne zmore.

Krizno klubsko obdobje je povzročilo tudi generacijsko vrzel, tako da VK Nautilus danes nima članske posadke, osamljeni jezdec (nazadnje reprezentant v dvojnem četvercu) Gašper Ostanek pa še vedno okreva po poškodbi ramena.

Zadovoljen pove, da je pri delu ob šolah preveril motorične sposobnosti približno 1500 otrok od šestega do devetega razreda. Da veslanje ne more konkurirati zanimanju za igre z žogo, ga niti ne moti. Bolj ga jezi odnos staršev, ki otroke na ure športne vzgoje masovno pošiljajo v dresih z imeni največjih nogometnih zvezdnikov. “Če bi bilo po moje, bi bili pri športni vzgoji vsi enotno oblečeni - v bele majice. Pri mladih, ki šele stopajo na športno pot pa sicer pogrešam željo po dokazovanju, pripravljenost za odrekanje in nekaj pozitivne predrznosti.”

Veslanje je specifičen šport. Priporočljiv začetek za aktivno vadbo je v šestem razredu osnovne šole, takrat pa večina otrok že šest let igra nogomet, plava ... Torej je selekcija že vnaprej precej okleščena za motorično bolj izstopajoče posameznike. V klubu so vpeljali veslaško šolo, kjer je za prve korake spoznavanja s športom predvideno po eno uro vadbe dvakrat na teden. Sicer veslači do 12 let vadijo trikrat na teden, leto dni starejši imajo en trening več, mlajši mladinci pa šest. Veseli ga, da je v skupini 40 veslačev, ki so redno poprijeli za delo, tudi deset deklet, pri katerih ugotavlja največji postopni napredek.

Seveda se pri vadbi kmalu zastavi vprašanje sestave posadk. Blažič je pristaš večjih posadk, ki jih sestavlja na podlagi dosežkov v enojcu.

“Posadko sestavi pristop posameznika in njegov način veslanja. Čeprav še najraje sedejo v četverec, je pri mlajših pomembnih čim več sprememb. Napredek prinese veslanje v različnih čolnih in v različnih posadkah.”

BOJAN GLUHAK

---