Naj se slišijo Avseniki!

Ponedeljkova svečana podelitev nagrad najboljšim primorskim športnikom z obeh strani meje se je v goriškem Kulturnem centru Lojze Bratuž z zaključnim druženje zavlekla še v noč. Ekipno je minila v znamenju nogometašev.

Odpri galerijo

GORICA > 31. izbor najboljših športnikov Primorske je letos drugič potekal brez ločenega nagrajevanja za slovenske in čezmejne adute.

Skupen izbor, ki so ga pripravile medijske hiše Regionalni RTV center Koper Capodistria, deželni sedež RAI-slovenski programi, Primorski dnevnik, Primorske novice, spletna stran slosport.org in Zveza slovenskih športnih društev v Italiji, je - kot vedno pri takšnih izborih in glasovanjih - prinesel tako veliko veselja kot nekaj razočaranj.

Smetano je pač pobral nogomet, čeprav so bili tudi dosežki ostalih ekipnih nagrajencev spoštovanja vredni.

Prireditev je po zaslugi odličnega ambienta Kulturnega centra Lojze Bratuž, jedrnatosti voditeljskega para in dobro izvedeni balkanski glasbi Kraških ovčarjev minila hitro in sproščeno. Zato je ostalo dovolj časa in energije za neformalno druženje najboljših športnikov.

Največ pozornosti so bili seveda deležni prvonagrajenci.

Junake ekipnega izbora, pokalne zmagovalce, nogometaše Gorice, je zastopal predsednik Robert Vrtovec, ki je kljub jesenskim težavam optimist:“Z velikim angažiranjem vseh fantov in trenerjev letos s povsem novo ekipo upamo, da bomo v ligi obstali. Za nami je skoraj revolucija. Gre za dolgoročen projekt, ki pa bi moral drugo leto pripeljati do vrnitve na pota stare slave.”

Prva ženska junakinja, evropska prvakinja v gorsko kolesarskem krosu Tanja Žakelj, ki je na podelitev prišla iz domačih globoko zasneženih Ledin nad Idrijo, je odgovarjala tudii na vprašanja o vzdrževanju koles: “Ker uporabljam štiri do pet koles in ker se pri našem športu vse precej umaže, se trudim, da hitro po vsakem treningu vse operem in opravim osnovno vzdrževanje. Če bi odlašala, bi bilo z vsem skupaj preveč dela.” Tanja bo sicer v naslednjih dneh moč nabirala s tekom na smučeh, njene misli pa so že usmerjene k olimpijskim igram: “Želim si, da bi bila v novi sezoni skupaj z Blažo Klemenčič vsaj tako uspešna kot lani. S tem bi gotovo nabrali dovolj UCI točk za kvoto dveh tekmovalk na olimpijskih igrah.”

Prva moška lovorika je pripadla slalomskemu kanuističnemu dvojcu Soških elektrarn. Svetovna prvaka Sašo Taljat in Luka Božič sicer na odru nista dobila veliko besede. Na vprašanje ali bi bil voditeljski par (Valentina in Marko Sancin op. a.) primeren za veslanje, sta odgovorila, da sta zaradi svoje vitkosti kar primerna za sedenje v čolnu. Čolna sicer posoška mornarja v januarju ne bosta videla od blizu, saj je zimski mraz čas za telesne priprave v telovadnicah.

V lepem hramu slovenske kulture v Gorici je sicer marsikdo pogrešal kakšno slovensko pesem več v repertoarju Kraških ovčarjev. Te sicer ne manjka na tekmah nogometašev Krasa iz Repna. S tem je povezana tudi novoletna želja trenerja četrte ekipe izbora, Antona Žlogarja: “Naš predsednik ima rad Avsenikovo glasbo, ki se zavrti po vsakem našem zadetku. Želim si, da bi jo v novem letu slišali čim večkrat.”

Sicer pa, nagrajenci, razvrščeni med četrtim in šestim mestom, bi se na prireditvi gotovo bolje počutili, če bi jim priznanja podelili povabljeni nekdanji zaslužni športniki, ki so sicer to protokolarno delo opravljali za tri prvonagrajene. Ostalim so priznanja izročile kar hostese. Celotna prireditev bi bila še kakovostnejša, če bi bil vsaj eden izmed voditeljev poznavalec športa ali pa mojster humorne besede. Voditeljski par na obeh področjih ni bil dovolj močan in avtorski vložki so bili prej breme kot sproščujoče dopolnilo sicer korektnemu uradnemu delu povezovanja dogodka.

IGOR MUŠIČ

---