Naj balinarsko društvo Primorske

V Primorskih novicah začenjamo novo akcijo, izbirali bomo - oziroma boste - najbolj priljubljeno balinarsko društvo oziroma klub Primorske. Že v torkovi številki PN boste našli kupon, s katerim boste poslali svoj predlog. Kupone bomo objavljali do 15. aprila, nato pa bo sledilo glasovanje. Akcija se bo iztekla konec maja, o podrobnostih pa vas bomo seznanjali sproti. Bržkone ni posameznika, pa naj si bo to ženskega ali moškega spola, ki ne bi vsaj enkrat v življenju iz rok vrgel balinarske krogle.

PRIMORSKA > Balinarski šport je v prvi vrsti namenjen druženju, najboljši posamezniki in posameznice pa lahko na račun tega zanimivega športa celo služijo lepe denarje. Balinanje je sicer igra s kroglami, primerna za ženske in moške vseh generacij. Pred drugo svetovno vojno so v naših krajih predvsem moški balinali na baliniščih ob vaških gostilnah ali pa kar na cestah med vasmi. Pravila so bila dokaj preprosta, igrali pa so z lesenimi kroglami. Te so sedaj v uporabi predvsem na piknikih in veselicah, medtem ko rekreativci in profesionalni balinajo s kovinskimi kroglami, najmlajši pa uporabljajo plastične krogle. Starejša populacija se z balinanjem ukvarja predvsem zaradi druženja in gibanja na prostem, mlajši pa so si balinarski šport malce prikrojili po svoje in se navdušujejo nad bolj atletskimi balinarskimi disciplinami, kot sta hitrostno in štafetno zbijanje.

Temelji športnega balinanja v Sloveniji so bili položeni leta 1951 z ustanovitvijo Balinarske zveze Slovenije, ki je v naslednjih desetletjih poskrbela, da so uradna tekmovanja potekala v skladu z mednarodnimi pravili iz najbolj razvitih balinarskih držav, ki sta še vedno Francija in Italija. Z osamosvojitvijo je Balinarska zveza Slovenije postala tudi polnopravna članica Mendarodne balinarske zveze FIB, najboljši slovenski balinarji in balinarke pa tako lahko že vrsto let nastopajo tudi na največjih reprezentančnih tekmovanjih v vseh starostnih kategorijah, od koder se le redko vračajo praznih rok.

Zbirka odličij je tako izredno bogata, balinanje pa sodi med daleč najtrofejnejše športne panoge v Sloveniji. Balinarska zveza Slovenije se je izkazala tudi kot odličen organizator številnih evropskih in svetovnih prvenstev, ravno primorski ljubitelji balinanja pa so lahko minulo jesen uživali v mojstrovinah najboljših evropskih balinarjev na prvenstvu stare celine v Kopru, med katerimi so se najbolj izkazali slovenski predstavniki.

Temelj za številne uspehe je seveda odlično delo v klubih, ki so vključeni v deset območnih zvez, med katerimi so tudi OBZ Nova Gorica z 21 registriranimi klubi, OBZ Postojna (12), OBZ Sežana (9) in OBZ Slovenska Istra (13), nekaj primorskih klubov pa tekmuje tudi v OBZ Notranjska. Skupno je v Sloveniji registriranih nekaj več kot 200 balinišč, med njimi pa je tudi 20 štiristeznih dvoran.

Tudi Primorska premore zelo solidno balinarsko infrastrukturo, ki omogoča ukvarjanje s tem športom v vseh štirih letnih časih. Večina balinišč je prilagojena tudi starejšim in ljudem slabšega zdravja. Ti se združujejo v razne sekcije znotraj klubov in društev, posebej na Primorskem pa lahko na baliniščih srečamo vse več mladih, ki skrivnosti balinarskega športa spoznavajo tudi v okviru šolskih dejavnosti. To samo potrjuje, da popularnost balinanja še vedno iz leta v leto narašča.

SIMON MALJEVAC

---