Nagrada za vloženi trud

Iztok Kavčič je članski krst na trenerski klopi prestal zmagovito. Nogometaši Gorice so po treh zaporednih prvenstvenih porazih v soboto, brez doseženega gola v športnem parku, ugnali Zavrč.

NOVA GORICA > Vsak začetek je težak, pravijo. Zato je zadovoljstvo ob uspešno opravljeni nalogi še toliko večje. Tudi za 35-letnega Iztoka Kavčiča, ki je po Luigiju Apolloniju in Miranu Srebrniču že tretji trener, ki krmari Gorico skozi burno nogometno jesen. Začel jo je kot trener mladinske ekipe, s katero je v sezonah 2011/12 in 2012/13 osvojil zaporedna državna naslova. Pred tem je ugnal slovensko konkurenco tudi s kadeti ljubljanskega Interblocka.

> Kakšen je bil torej nenaden preskok v člansko konkurenco?

“Jemljem ga kot neko novo izkušnjo oziroma nadgradnjo prejšnjega dela. Želja po vodenju članske ekipe je seveda obstajala, zgodila pa se je nepričakovano. S predhodnikom Miranom Srebrničem sva sicer dobra kolega, posredoval mi je uporabne informacije. Najprej je treba izpeljati ta jesenski del, potem pa bomo videli, kaj bo pozimi. Če bo želja obojestranska, se zgodba lahko nadaljuje tudi spomladi. Sicer pa ni veliko razlik med vodenjem članske in mladinske ekipe, morda je še največja pri komunikaciji. Poleg slovenščine je v rabi tudi italijanščina in angleščina. Pomembno pa je, da igralci razumejo, kaj od njih zahtevam.”

> Kako so se odzvali na treningih?

“Velika večina naloge izpolnjuje zelo profesionalno. Prej ali slej mora priti nagrada za vloženi trud. Na srečo je prišla takoj v obliki prve zmage, ki je zaslužena. Izkoristili smo svoje priložnosti.”

> Kaj je bilo dobrega in kaj manj dobrega na tekmi z Zavrčem?

“Zavrč je kakovostna in igriva ekipa z izkušenimi posamezniki, kar se je videlo v drugem polčasu. Nad pristopom ekipe nimam pripomb. Fantje so izpolnjevali naloge. Vsi, brez izjeme, so tekli in napadali žogo. Vodilo je bil moštveni duh. Nihče ni igral zase ali varčeval z močmi. Rezerve pa vedno obstajajo. Po izgubljeni žogi je treba dvigniti agresivnost. V prvi vrsti pa bi si želel, da še večkrat uspešno zadržimo žogo v svoji posesti, s čimer tudi ekipa lahko zajame malo zraka. Izboljšanje faze napada pa je nekoliko daljši proces, ki zahteva več ponovitev.”

> Kako se je obnesel igralni model, v katerem so tudi posamezniki zamenjali nekaj vlog?

“Fante postopoma spoznavam. V tem kontekstu mi je zelo koristila prijateljska tekma s Chievom. Prepričal sem se, kdo lahko na igrišču izpolnjuje visoke zahteve in kdo ne. Postavil sem nek igralni model, ki pa ni nujno dokončen. Določene stvari so se pokazale kot dobre, druge pa manj. Pomembno je, kako reagiramo kot ekipa v vseh fazah igre - bodisi ko imamo žogo bodisi ko jo izgubimo.”

> Bili ste precej zdesetkani ...

“V naslednjih dneh bo jasno, ali nam bo uspelo sanirati nekatere poškodbe. Mogoče pa bomo priključili še koga od mladincev. Verjamem, da lahko nekateri dihajo za ovratnik tudi posameznim članom.”

> Kakšna pričakovanja ste postavili pred ekipo v preostanku jesenskega dela prvenstva?

“Igralcem sem sporočil, da smo lahko na vseh treh tekmah uspešni. Verjamem, da ima ekipa določeno kakovost, ki jo je treba predramiti. Gremo iz tekme v tekmo. Na prvi nam je uspelo, upam, da bomo izkupiček še nadgradili.”

> Morda že v soboto, ko boste gostili vodilne Domžalčane?

“Nimamo kaj izgubiti. Domžalčani so favoriti, a še zdaleč nismo brez možnosti. Posebej, če bomo ponovili pristop s tekme proti Zavrču.”

ALEŠ SORTA

---