Na Lokvah sta smučala Massijev ded in oče

V času, ko sta Andrea Massi in Tina Maze na prizorišču uvodnega slaloma sezone svetovnega pokala v Leviju opravljala še zadnje priprave na današnjo tekmo, se je v delu slovenskih medijev zvrstilo več zapisov o morebitnem nadaljevanju Massijevega dela v smeri vzgoje vrhunskih smučarskih talentov. Center za to dejavnost bi bil v njegovi rodni Gorici in v okolici, zimski del pa bi se lahko odvijal tudi na Lokvah.

GORICA > Tina Maze je v zrelih letih. Konec tekmovalne kariere se bliža in vse bolj se postavlja vprašanje, ali bo njena strokovna ekipa, ki jo vodi Goričan Andrea Massi, svoje bogato znanje in izkušnje nudila in unovčila z novimi rodovi nadarjenih mladih smučarjev. Krajši poskus te vrste se je namreč to poletje s pripravami Eli Plut in Claudie Seidl že zgodil.

Poklicali smo v pripravljalno bazo Tinine ekipe na Finsko in o tem povprašali Massija, ki je na naša vprašanja izčrpno odgovoril.

> Ali imate že konkretne načrte o vzgoji obetavnih tekmovalcev v naslednjem poletju?

“Vzgoja je prava beseda. To je bistveno. Za začetek naj pojasnim, da letošnje poletno delo z dvema tekmovalkama ni bilo načrtovano. Sam sem navajen hitro in neposredno odzvati glede na okoliščine in trenutni položaj. Dekleti, ki ju prej skoraj nisem poznal, sem z osebnim trenerjem srečal na enem od evropskih ledenikov. Beseda je dala besedo in prišlo je do dogovora, da v Gorici z dvakratno olimpijsko zmagovalko Tino Maze opravita teden dni priprav. To je bila nagrada zanju, izkušnja pa je bila pozitivna. Sicer imam zamisel o postavitvi visoko specializirane šole za vzgojo nadarjenih smučarjev po vzoru šole, ki jo je v tenisu ustanovil Nick Bollettieri.”

> Goriška bi torej lahko dolgoročno postala baza za priprave vrhunske tekmovalne ekipe?

“Gotovo. Pogoji za bazično pripravo so v Gorici in okolici dobri zaradi ugodne logistike, podnebja in objektov. Jaz namreč nimam nikakršnih faraonskih zahtev glede pogojev. Vse mora biti racionalno in podrejeno tekmovalcem. Za razmere se ne bojim. Večja ovira je mentaliteta v Gorici, kjer se v razvojnem smislu vse dogaja počasi. Ampak ne glede na to so začetni pogoji za center za priprave dani. To potrjuje niz sedmih let uspešnih kondicijskih priprav, ki jih je tu opravila Tina Maze.”

> Kaj je na področju objektov že uporabnega in kaj bi bilo dobro dodati ob pomoči lokalne skupnosti?

“Naša ekipa že sedaj s pridom uporablja atletski stadion v Gorici, kjer imamo na voljo tudi utežarno. Redno obiskujemo še bližnji bazen, v Šempetru pa dvorano s fitnesom in atletsko stezo, ki jo premore Športni center Hit. S pogoji uporabe sem zelo zadovoljen. Posebej moram pohvaliti nekatere ljudi, ki delajo v teh objektih. Nekateri so moji nekdanji dijaki. Že od začetka, ko smo bili kot nova ekipa skoraj brez denarja, so nam na osnovi osebnih dogovorov zelo pomagali, da smo lahko objekte uporabljali takrat, ko smo jih potrebovali. Glede nadaljnjega razvoja imam svoj načrt in program. Treba je namreč upoštevati, da je na sedanji način v Gorici mogoče dobro pripraviti posameznike ali majhno skupino, recimo do treh športnikov. Za večjo skupino pa potrebuješ zahtevnejše sistemske rešitve, kjer je v razvoju nujno sodelovanje lokalnih oblasti. Tu trčimo na togo birokracijo, s katero se sam težko spopadam. Njen način dela mi ni blizu, saj želim pri delu maksimalno svobodo, prožnost in prilagodljivost. Tega običajno na uradnih sestankih ni.”

> Smučarji potrebujejo tudi sneg. V eni od nedavnih izjav ste omenjali, da je v bližini Gorice kraj, kjer bi bilo mogoče ob podpori lokalne skupnosti in države urediti primerno smučišče za vadbo tekmovalnih upov. Kateri kraj ste imeli v mislih?

“22 kilometrov od Gorice so Lokve nad Novo Gorico. Terene poznam, z Lazno, ki je primerna za alpsko smučanje, in z Malo Lazno vred. V teh krajih je moj ded smučal že leta 1922, kasneje pa je tam vijugal moj oče. Mala Lazna in Trnovski gozd za smučarski tek niso nič manj lepi od tega ravninskega sveta v Leviju, ki ga gledamo sedaj. Škoda, da smučišče na lokvarskih strminah, kjer se je smučanja naučil srebrni solkanski olimpijec Jure Franko, propada. Nekoč je bila tam celo homologirana proga za slalom. Teren je sicer sedaj precej zaraščen, a v osnovi dober. Mislim, da bi bilo mogoče Trnovski gozd - tako za rekreativce kot za pripravo tekmovalcev - oživiti.”

> Ali ste Lokve v zadnjem času že obiskali in se o svojih načrtih s kom pogovarjali?

“Sem. Pred tremi ali štirimi leti je bila priložnost, da bi naredili en korak naprej. S pomočjo svojih zvez pri proizvajalcu v Italiji sem ponudil ugoden nakup kakovostnega rabljenega teptalnega stroja v garanciji, primernega za smučarski tek. Ljudem, katerih imen se sicer več ne spomnim, sem dal kontaktne podatke. Žal priložnosti niso izkoristili in je vse ostalo po starem.”

> Lokve so sicer znane po spremenljivem vremenu in odjugah. Kako bi lahko kljubovali temu?

“Seveda se v obnovo smučišča ne bi smeli zaleteti brez strokovnih podlag, ki bi potrdile ali ovrgle gospodarnost in izvedljivost. Vreme se je v zadnjih letih zelo spremenilo. Morali bi preoučiti, kako je z dostopom do vode in pripraviti statistiko, kako je bilo tam v zadnjih desetih letih s temperaturami. Glede na to bi morali izračunati, kolikšne so pozimi možnosti zasneževanja in kolikšna bi bila kljub vmesnim otoplitvam možnost vzdrževanja za smučanje primerne snežne podlage. S sodobno tehniko se da marsikaj narediti tudi na nižje ležečih smučiščih. Če so razmere za izdelavo tehničnega snega primerne, je ta, ko ga imamo utrjenega na progi, zelo odporen tudi na dež, ki zna v Trnovskem gozdu ponagajati sredi zime. V Avstriji je kar nekaj dobrih primerov delovanja majhnih rekreativno-vadbenih smučišč na nizkih nadmorskih višinah.”

> Kako si zamišljate center na Lokvah?

“Če bi raziskave glede vode in temperatur pokazale tehnično izvedljivost, ga vidim kot majhen, kompakten center, namenjen tako rekreaciji kot treningu. Na enem osvetljenem in kakovostno tehnično zasneženem smučišču bi nudili dnevno rekreacijo in večerne treninge tekmovalcem, ki bi lahko tako ob športu redno obiskovali pouk. Vse skupaj bi moralo biti temeljito pripravljeno, da bi s čim manj denarja naredili čim več, za prenovo pa bi morali stati ljudje, ki smučanje razumejo in podpirajo. Le tako se ne bi ponovila zgodba tekaškega centra na Pokljuki. Pri zadevi sem pripravljen pomagati v razumevajočem okolju. Ne želim si več takšnih bitk, kot sem jih imel s Smučarsko zvezo Slovenije. Bi pa dodal še to: za razvoj smučanja v Sloveniji bi potrebovali še nekaj takšnih majhnih, dobro urejenih poligonov, kot je recimo v Črni na Koroškem, razviti pa bi morali še kakšen večji poligon, ki bi bil fiksna baza za pripravo naše, pa tudi tujih reprezentanc. Dobro izhodišče za to nudi Kranjska Gora.”

> Od kod bi bilo mogoče dobiti denar za gradnjo in vzdrževanje?

“To je težko vprašanje, a je vredno poskusiti tudi pri evropskih skladih, čeprav gre za nizko ležeče smučišče, ki pa ima svoje adute. Ti bi ga pomagali vzdrževati. V bližini Lokvi je namreč zaledje z velikim številom prebivalcev na Goriškem in Tržaškem.” IGOR MUŠIČ

---