Lahko bi bilo tudi bolje

Ankarančani so po jesenskem delu sezone lahko zmerno zadovoljni. V 16 odigranih tekmah so petkrat zmagali, petkrat remizirali in šestkrat izgubili. Zbrali so okroglih 20 točk in so na lestvici sedmi. Pred predzadnjimi Tolminci imajo šest točk prednosti, a tudi za tretjim mestom ne zaostajajo prav veliko - le štiri točke.

ANKARAN > Ankaranski ekipi je dejansko zmanjkala le ena zmaga, pa bi v ocenah govorili o varni sredini lestvice in zelo uspešno opravljeni nalogi v jesenskem delu. Ekipa, ki jo vodi Vlado Badžim, je sicer zbrala enako točk kot prejšnje leto, a je bilo tudi letos kar nekaj tekem, ki bi se lahko končale bolje (gostovanja v Kidričevem, Radomljah in Šenčurju). Na domačem igrišču sta oceno pokvarila poraza proti kranjski Zarici in Tolminu. Ankaranski oranžni so na osmih tekmah doma osvojili enajst točk, na osmih gostovanjih pa devet.

Drugi najslabši napad

Skupaj so dosegli le 17 zadetkov, kar pomeni, da imajo trenutno drugi najslabši napad v ligi. Napadalci so bili slabši del moštva, čeprav bi morali biti zaradi let in izkušenj boljši. Patrik Bordon je zabil le šest golov, drugi strelec ekipe pa je bil že Matic Reja s tremi zadetki. Nemanja Obrenović in Ivan Matanović sta razočarala, tudi Emanuel Valenta je obetal več, medtem ko je Matej Zemljak po poškodbi zaigral bolje šele v sklepnem delu jeseni. Tudi Roy Rudonja je imel zdravstvene težave, a je nekajkrat nakazal, da bi bila lahko njegova nogometna prihodnost na položaju bočnega igralca.

Na lestvici fair playa so Ankarančani v spodnjem delu, a so si kazni pridobili predvsem z jezikanjem. Luka Badžim je jeseni prejel dva rdeča in tri rumene kartone, ker ga je strokovni štab pomaknil na njegov naravni položaj srednjega branilca, kjer je pač včasih treba nasprotnika zaustaviti za vsako ceno. Ob njem so v obrambni vrsti največkrat stali Jan Zlatič, Timotej Mate (zbral je največ, kar 1423 minut igre) in Niki Lekić. Svoje delo so opravili solidno, sploh zato, ker so v povprečju stari manj kot 19 let. Podobno velja za Chrisa Pletikosa. Ko so fantiči stali blizu nasprotnikom in bili dovolj agresivni, si je lahko tudi vratar oddahnil. Sicer je moral izkušeni Matej Paal kot običajno pogosto reševati točke, luknje v obrambi pa je tokrat pomagal zapolniti tudi trener. Vlado Badžim je namreč v svoj bogati repertoar posrečenih potez sredi jeseni dodal še točko s premikom sicer zelo ofenzivnega Tima Vodeba na položaj srednjega branilca. Tim, ki je bil doslej bolj znan zaradi svojih akrobacij ob izvajanju avtov, se je v novi vlogi odlično znašel in dokazal, da je lahko koristen povsod.

Več podpore lokalne skupnosti?

Igralci sredine igrišča so svoje delo opravili kar dobro, a se je ob zaključku sezone vse bolj poznala odsotnost Emirja Burkića, ki je Ankaran zapustil zaradi službe v tujini. Prestreženih žog je bilo precej manj, pa čeprav je Matic Reja dokazal, da lahko že jutri zaigra v prvi ligi. Izkušeni Dean Kolarič je igral malo, a njemu kapo dol, saj je najbrž še tedaj preveč tvegal svoje zdravje. Posojeni Nik Mršič, ki se je po koncu jesenskega dela že vrnil na Bonifiko, se je trudil po svojih močeh, a tudi njemu še manjka izkušenj in čvrstosti. Podobno morajo kakovostni korak naprej še napraviti Robi Gajšek, Tomaž Rodica in Matic Furjan.

Vodstvo ankaranskega drugoligaša si na vsak način želi dvigniti raven na področjih financiranja, organiziranja in vadbenih razmer. Že v kratkem naj bi zastavili sodelovanje z novimi ankaranskimi občinskimi strukturami. NK Ankaran je namreč največje športno društvo v novi občini.

SANDI JERMAN

---