Korak pod vrhom

Po menjavi generacij se je zaostanek primorske moške atletike za najboljšimi slovenskimi klubi ustalil, a je korak do Štajercev in Ljubljančanov še vedno dolg.

Up primorske atletike je mnogobojec AK Gorica Urban Čehovin Foto: Igor Mušič
Up primorske atletike je mnogobojec AK Gorica Urban Čehovin Foto: Igor Mušič

NOVA GORICA, KOPER > Vrh primorske atletike, zbran v AK Gorica, se je v minuli sezoni v slovenskem pokalu utrdil na petem mestu, kjer je bil že pred dvema letoma. Pred Novogoričani so klubi, ki najboljšim omogočajo profesionalen način treninga. To predvsem velja za oba ljubljanska kluba (Mass, Kronos) ter delno za celjski in velenjski. Nadaljeval se je tudi trend napredovanja drugega najboljšega primorskega kluba, koprskega, ki je sezono končal na 13. mestu.

Ključno ostaja vprašanje, kako narediti preskok iz povsem amaterske vsaj na polprofesionalno raven. V primorskih klubih za to ni denarja, saj ga niti za poštene zimske priprave ni več. Letos premikov na boljše po tej plati ni, zato Primorci zimsko dvoransko sezono bolj ali manj izpuščajo. Izjema so Novogoričani, ki imajo atletsko dvorano v ŠC Hit. Ob šolanju in delu se večina članskih atletov osredotoča na tempiranje forme za manjše število glavnih poletnih tekem. Do rezultatskih presežkov za državni, kaj šele za mednarodni vrh tako skoraj ni mogoče priti. Dobra plat primorske atletike je ta, da napredujejo v preteklosti številne slabo pokrite discipline in da je dovolj podmladka, a bo pot do dobrih članskih izidov še dolga.

V celoti gledano je kakovost rezultatov od lani padla. Med 21 disciplinami so Primorci le v šestih izboljšali svoj položaj v primerjavi z lanskim, poslabšali pa so ga v dvanajstih. Pri najboljših rezultatih, tistih med prvimi tremi v državi, je rahel napredek. Letos je takšnih pet - eden več kot lani, vendar gre za izide v disciplinah, kjer slovenska atletika ne dosega odmevnih rezultatov.

Trije najboljši Primorci v posameznih kategorijah so to dosegli v bogatejših okoljih - dva v ljubljanskem AD Mass, eden pa v Kladivarju. Ta trend se bo pri ambicioznejših verjetno krepil. Primorska moška atletika, ki je do predlani imela tudi državni rekord (Novogoričana Rafka Mariniča na 800 m), nima več članskega atleta mednarodnega formata.

Med mladimi največ obeta mnogobojec AK Gorica Urban Čehovin. Če sredi sezone ne bi bilo težav s poškodbami, bi bil še boljši. Ob tem, da je v svoji osnovni disciplini z naskokom državni prvak, ima najboljše primorske izide sezone še v treh disciplinah, reprezentanca pa nanj lahko resno računa tudi v skoku v daljino. Edini preostali najboljši izid sezone v Sloveniji je na Primorsko prinesel novogoriški veteran pri celjskem Kladivarju, 34-letni abonent na zlato v troskoku, Andrej Batagelj.

Siva lisa slovenske moške atletike ostajajo teki na dolge proge in čez ovire. Rekordi štirih celjskih legend so že (pre)dolgo nedotaknjeni. Dosežek Petra Sveta na pet kilometrov je star 41 let. Stanko Lisec je bil na tri kilometre najhitrejši pred 36 leti. Rok Kopitar je na 400 metrov z ovirami nepremagan že 35 let, Stane Rozman pa je rekorder na deset kilometrov kar 32 let.

Leto 2014 je v primorski moški atletiki še največ prineslo na področju širine. To posebej velja za AK Gorica in AK Koper, kjer razvijajo vse discipline in imajo po številu tekmovalcev in zvrsteh vadbe široko zastavljen podmladek.

Minula sezona ni postregla z izrazitim prodorom novih imen v vrh slovenske članske atletike. Še najbolj izstopa napredek člana AK Gorica Eneja Lebana, ki je za pet mest popravil lanski najboljši primorski dosežek v teku na sto metrov (ima enajsti izid sezone), med mladimi pa sta se v širšem članskem vrhu ustalila Sežančan pri ljubljanskem AD Mass Axel Luxa (šesti izid v skoku v višino) in Koprčan Haris Sejarić (peti v metu diska).

IGOR MUŠIČ


Najbolj brano