Končno dočakal ovacije s tribun

Čeprav je slast lige prvakov okusil kot igralec v dresu graškega Sturma, je bil torkov večer za trenerja Maribora Darka Milaniča vendarle nekaj posebnega.

MARIBOR > V letih 1998 in 1999 se je Darko Milanič kot eden stebrov branilske vrste Sturma iz Gradca v dvobojih lige prvakov boril z zvezdniki madridskega Reala, milanskega Interja, moskovskega Spartaka in zagrebškega Dinama, že septembra pa bo kot trener Maribora svoje izbrance pripravljal za dvoboje proti moštvom iz najvišjega evropskega kakovostnega razreda. Zadnji sodnikov žvižg na povratnem obračunu proti Hapoelu iz Beer Sheve je pričakal z visoko dvignjenimi rokami in se, tako kot vsi igralci in člani strokovnega štaba vijoličaste zasedbe prepustil čustvom. Tekal je od enega do drugega igralca in jih objemal, po kratkem slavju pa se je dovolj umiril, da je lahko svoje misli ob zgodovinskem uspehu delil tudi z javnostjo.

“To je največji uspeh v moji karieri. Že res, da sem z Mariborom osvojil kar nekaj lovorik, a uvrstitev v ligo prvakov je nekaj posebnega. Razumljivo je, da nisem skrival čustev. Po dolgem času sem spet sprintal, zato me verjetno čaka kakšna terapija,” je šaljivo dejal 49-letni Izolan, ki ga še pred praznovanjem Abrahama (18. decembra letos) čaka šest dvobojev med evropsko klubsko smetano.

> Ste v zadnjih trenutkih dvoboja odštevali sekunde?

“S pomočniki sem se šalil, naj glavni sodnik čim prej odpiska konec tekme. Seveda sem si tega zelo želel, vendar sem moral ostati zbran do konca. Osredotočeni so ostali tudi igralci, čeprav se je nervoza ob koncu zelo stopnjevala. Ko je Handanović ubranil tisti zadnji nevarni strel Izraelcev, sem vedel, da se nam liga prvakov ne more izmuzniti iz rok.”

> Sodeč po razpletu dogodkov na zelenici ste igro tekmecev razčlenili do kosti?

“Dobro smo se pripravili na povratni dvoboj. Igralcem sem naročil, naj nasprotnika napadajo, ko bodo začutili njegovo nemoč. Na sredini igrišča smo bili postavljeni na pravi način in kvalitetno predvidevali, kaj bo skušal storiti tekmec. S tribun smo dobivali dodatno energijo, tako da smo bili ves čas na visokem nivoju. Imeli smo tudi nekaj sreče, vendar pa bi lahko po drugi strani že prej zlomili nasprotnika, saj smo imeli kar nekaj priložnosti. Ni nas bilo strah.”

> Bržkone je ob vseh spremembah v igralskem kadru tudi za vas uvrstitev v ligo prvakov presenečenje?

“Še pred dvema mesecema bi težko verjel v kaj takega. To je neverjetna zgodba. Vse skupaj se nam je izšlo na pravi način. Takšne stvari se dogajajo v športu in življenju. Vse skupaj se zagotovo ne bi zgodilo, če ne bi imeli v slačilnici tako trdnega moštva. Izgubili smo nekatere nosilce igre iz prejšnje sezone, vendar smo ustvarili pravo vzdušje, v katerem so fantje uživali. Očitno so začutili priložnost in pokazali veliko željo.”

> Verjetno je bilo lepo slišati, da navijači vzklikajo vaše ime?

“Seveda sem zelo zadovoljen, da je prišlo do tega. Očitno nikoli ni prepozno. Navijači so skandirali tudi nekatera druga imena, ki jih niso že kar nekaj časa.”

SM

---