Izkušnje štejejo, goli še bolj

Danes se bo na Brdu pri Kranju zbrala nogometna reprezentanca, ki tudi praktično začenja misijo Ukrajina. Slovenija bo petič zaigrala v dodatnih kvalifikacijah. Pod drobnogled smo vzeli pretekle štiri repasaže za velika tekmovanja.

Nejc Pečnik (desno), ki  je dosegel pomemben zadetek na prvi 
tekmi dodatnih kvalifikacij za svetovno prvenstvo leta 2010 z 
Rusijo v Moskvi, je tako kot Mišo Brečko (v sredini) tudi na 
reprezentančnem seznamu za tokratni repasaž z Ukrajino.  Foto: Mikhail Voskresensky
Nejc Pečnik (desno), ki je dosegel pomemben zadetek na prvi tekmi dodatnih kvalifikacij za svetovno prvenstvo leta 2010 z Rusijo v Moskvi, je tako kot Mišo Brečko (v sredini) tudi na reprezentančnem seznamu za tokratni repasaž z Ukrajino.  Foto: Mikhail Voskresensky

NOVA GORICA > Slovenska izbrana vrsta se le enkrat ni uspela prebiti na veliko tekmovanje prek dodatnih kvalifikacij. Leta 2004 je na evropskem prvenstvu (EP) zaigrala Hrvaška, si je pa zato Slovenija izborila vozovnice za EP leta 2000 ter svetovno prvenstvo (SP) 2002 in 2010. Bo ujela tudi vlak za EP v Franciji? Odgovor bomo dobili 17. novembra po povratni tekmi v Mariboru z Ukrajino. Že prvi dvoboj, ki bo v soboto v Lvovu, pa utegne v veliki meri krojiti razplet. Skupni imenovalec štirih dosedanjih repasažev slovenske reprezentance je, da je šlo vedno na tesno. Odločale so malenkosti oziroma napake ali (čudežne) poteze posameznikov.

Slovenija je odigrala osem tekem v dodatnih kvalifikacijah. Na sedmih je dosegla vsaj gol. Le na povratnem dvoboju repasaža za EP leta 2004 proti Hrvaški za Bežigradom kljub igralcu več ni uspela zatresti mreže nasprotnika in je tudi ostala brez velikega tekmovanja. Takratna reprezentanca pod taktirko Bojana Prašnikarja si je na prvi tekmi z izenačujočim golom Ermina Šiljaka pripravila lepo popotnico za povratni dvoboj. Hrvaška izbrana vrsta je bila po slovesu rodu, ki je zaznamoval SP leta 1998 s tretjim mestom, v prehodnem obdobju. V svojih vrstah pa je imela sijajnega Dada Prša, ki je zabil gol na obeh tekmah.

Vsak gol šteje

Žal je bila takrat tudi slovenska zlata generacija na razpotju oziroma daleč od vrhunca moči in naboja, s katerima si je utirala pot na EP v Belgiji in na Nizozemskem. V repasažu je novembra pred 16 leti padla Ukrajina, ki je v rednem delu kvalifikacij pometla z Rusijo in dvakrat igrala neodločeno s svetovno prvakinjo Francijo. Ukrajina je bila izraziti favorit, bistveno večji kot tokrat. Imela je že izkušnjo iz dodatnih kvalifikacij za SP leta 1998, ko jo je izločila močna Hrvaška, predvsem pa je lahko računala na enega najmočnejših napadalnih reprezentančnih tandemov v Evropi, ki sta ga tvorila Andrej Ševčenko in Sergej Rebrov.

Ševčenko je popeljal Ukrajince v vodstvo za Bežigradom, ki pa je dočakal izenačenje Zlatka Zahovića in zmago po zaslugi Mileta Ačimovića. Čudežni gol s sredine igrišča se je izkazal za ključnega pri napredovanju, ki so si ga slovenski reprezentanti izborili v zasneženem Kijevu. Podobna zgodba s srečnim koncem se je odvijala dve leti kasneje v kvalifikacijah za SP proti Romuniji. Prva tekma je bila prav tako za Bežigradom, tudi takrat pa so povedli gostje. Največjo zvezdo so sicer imeli na klopi, a se Gheorghe Hagi v svojem prvem trenerskem izzivu še zdaleč ni znašel tako dobro kot na igrišču, kjer pa je imela Romunija z Adrianom Mutujem, Cristianom Chivujem, Gheorgejem Popescujem in Cosminom Contro vseeno zelo močno zasedbo. Slovenija na drugi strani ni mogla računati na najboljšega posameznika Zahovića.

Tehnično podkovanost so gostje potrdili v prvem polčasu, kjer so upoštevaje razvoj dogodkov le enkrat zadeli v polno. Še pred odmorom je izenačil Ačimović, ki je tako kot proti Ukrajincem dosegel dragocen gol. Odločilno prednost pa je z neponovljivim zadetkom Sloveniji priigral Milan Osterc. Izbranci Srečka Katanca so v deževni Bukarešti na povratni tekmi tako lahko prežali na napake tekmecev oziroma protinapade. V nepričakovanega junaka pa se je s svojim prvim reprezentančnim golom prelevil Mladen Rudonja. Zanimivo je, da sta se Slovenija in Romunija tri mesece pred dodatnimi kvalifikacijami pomerili na vnaprej dogovorjeni prijateljski tekmi za Bežigradom in remizirali 2:2.

Slovenija v dodatnih kvalifikacijah:
> EP 2000 - Slovenija : Ukrajina 2:1 (Zahović, Ačimović; Ševčenko); Ukrajina : Slovenija 1:1 (Rebrov; Pavlin)
> SP 2002 - Slovenija : Romunija 2:1 (Ačimović, Osterc; Niculae), Romunija : Slovenija 1:1 (Contra; Rudonja).
> EP 2004 - Hrvaška : Slovenija 1:1 (Pršo; Šiljak), Slovenija : Hrvaška 0:1 (Pršo)
> SP 2010 - Rusija : Slovenija 2:1 (Biljaletdinov 2; Pečnik), Slovenija : Rusija 1:0 (Dedić).

Rusija in Ukrajina

Spomin na dodatne kvalifikacije iz novembra leta 2009 je še dokaj svež. Tudi zato, ker je med nogometaši, ki so v repasažu za SP leta 2010 izločili veliko Rusijo, precej izbrancev, na katere stavi Katanec tudi za obračuna z Ukrajinci. Rusi so bili v tistem obdobju tudi nogometno močni. Reprezentanca se je na EP leta 2008 prebila do polfinala, Andrej Aršavin (Arsenal) Jurij Žirkov (Chelsea) in Andrej Pavljučenko (Tottenham) pa so si s svojimi predstavami odprli vrata v angleško premier league. S klopi jih je vodil sloviti, a tudi vzvišeni Nizozemec Guus Hiddink.

Rusom je na prvi tekmi šlo vse gladko do 88. minute, ko so z goloma Dinarja Biljaletdinova še vodili z 2:0. Hladno prho pa jim je z dragocenim zadetkom za znižanje izida pripravil rezervist Nejc Pečnik, ki ga je selektor Matjaž Kek v ogenj poslal le šest minut prej. Na povratnem dvoboju v mariborskem Ljudskem vrtu je Slovenijo na SP v Južno Afriko z golom popeljal Zlatko Dedić.

Slovenska reprezentanca, upoštevaje razmerja moči na jakostnih lestvicah oziroma nogometne kazalce, ni bila nikdar v vlogi favorita v dvobojih dodatnih kvalifikacij. Tudi tokrat so na papirju v prednosti Ukrajinci. Katanec pa je pri tem poudaril pomemben podatek. Slovenija je na štirih medsebojnih obračunih z Anglijo in Švico, ki sta se iz naše kvalifikacijske skupine prebili na EP, vsaj enkrat zatresla mrežo tekmeca. Proti čvrsti Ukrajini bi gol v Lvovu štel dvojno.

ALEŠ SORTA


Najbolj brano