Iz tretje se seli v prvo ligo

Ajdovec Januš Lapajne je bil s Koprčanom Adamom Bratkovičem edini rokometaš iz tretje slovenske lige, ki se je prebil v reprezentanco do 20 let, za katero je dobro igral na evropskem prvenstvu. Klubsko sezono začenja v prvoligašu Loka 2012.

AJDOVŠČINA >Srednjemu zunanjemu igralcu, 190 centimetrov visokemu članu drugoligaša RK Ajdovščina, Janušu Lapajneju, je bil rokomet položen v zibko. Njegov oče Aleksander je bil v bivši Jugoslaviji prepoznaven rokometaš (igral je tudi za Slovan in Celje), kasneje pa doma uspešen trener številnih rodov mladih. Ob tem je pomagal v strokovnih štabih reprezentanc - vse do olimpijske.

Kot kaže, jabolko ni padlo daleč od drevesa. Januš Lapajne se je - čeprav prihaja iz majhnega kluba, drugoligaša Ajdovščine - prebil do opazne vloge v reprezentanci do 20 let. In kako mu je uspelo?

Po vrnitvi z EP v Avstriji je povedal: “V reprezentanco prideš z igro, trudom in priložnostjo. Na srečo je v rokometu tako, da lahko igraš tudi v najvišji kadetski in mladinski ligi, čeprav je člansko moštvo tvojega kluba v tretjem rangu tekmovanja. Očitno sem bil v teh letih dovolj dober, da me je najprej povabil trener kadetske reprezentance Jani Klemenčič, nato pa še trener mladinske Slavko Ivezič, česar sem posebej vesel, saj ima Ivezič z mladinci za sabo niz izjemnih uspehov na velikih tekmovanjih.”

> Kako ste se soočili z verjetno velikimi preskoki med mladinci in kadeti, predvsem pa med klubskim in reprezentančnim načinom dela?

“Resnega in temeljitega dela sem bil vajen že od začetka, ko me je v rokomet pripeljal oče. Po tem pa ti vsako leto in vsak trener nekaj dajo. Vse spoštujem in od vseh sem se naučil največ, kar se je dalo. Največja je razlika dela med klubom in reprezentanco, kjer so res pomembne vse podrobnosti. Vsako akcijo se moraš naučiti predvidevati za vsakega posameznika, na katerega paziš.”

> Zdelo se je, da ste na EP imeli v rokah še kaj več kot peto mesto. Kje je bil ključni trenutek tekmovanja?

“Res je. Imeli smo sposobnosti za uvrstitev v polfinale, vendar je odločilo zadnjih pet minut tekme s Švedi v skupinskem delu. Proti ekipi, ki je na koncu postala podprvak, smo sredi drugega polčasa vodili s petimi goli razlike. Minimalno prednost smo držali skoraj do konca, a smo prezgodaj začeli gledati na uro in smo nato izgubili za gol. Teoretično smo imeli za uvrstitev v polfinale še popravni izpit z Nemčijo, a so bili kasnejši evropski prvaki za nas previsoka ovira. Dobro smo se držali, prišli do izenačenja, a bi morali imeti res idealen dan. Na koncu smo zaostali za tri gole. Nemčija ima izjemno mlado generacijo. V njej so izključno fantje, ki že igrajo v bundesligi. Na igrišču so delovali, kot da so nekaj let starejši. Kljub porazu smo si pridobili spoštovanje nemškega trenerja, ki se je samo čudil, ko je izvedel, da nas je v ekipi nekaj iz prve, pa nekaj tudi iz druge in iz tretje lige male Slovenije.”

Slovenska moška rokometna reprezentanca do 20 let je na nedavnem evropskem prvenstvu v Avstriji osvojila peto mesto. Januš Lapajne je igral na sedmih tekmah in dosegel devet golov. V ekipi sta bila še dva Primorca. Oba sta odigrala po sedem tekem. Koprčan Adam Bratkovič je skupno dosegel 16 golov, Ajdovec Luka Groff pa štiri.

> Kako ste zadovoljni s svojo vlogo na EP?

“Vesel sem, da sem igral prav na vseh tekmah in to v konkurenci še dveh kakovostnih srednjih zunanjih igralcev - Ovnička iz Gorenja in Gjereka iz Sevnice. Oba že imata prvoligaške članske izkušnje. V napadu mi sicer dolgo ni steklo. Nekoliko se je poznalo, da sem zaradi udarca v koleno med pripravami izgubil dva tedna pravega treninga.”

> Iz Ajdovščine odhajate v Škofjo Loko. Kakšni so občutki ob odhodu in pričakovanja v novem okolju?

“V Škofjo Loko odhajam kot posojen igralec Ajdovščine. Glede na to, da v Ljubljani začenjam s študijem na fakulteti za šport in ker želim postati rokometni profesionalec, sem iskal najugodnejšo možnost za svoj razvoj in šolanje. V vrhunskem športu žal nikoli ne veš, kdaj pride poškodba. Zato je treba igrati in študirati. V Loki 2012, ki je znana po uveljavljanju mladih igralcev, vidim veliko priložnosti za dokazovanje, ker bom igral v prvi mladinski ligi in se boril za minute v prvi članski ligi. Žal v Ajdovščini trenutno ni denarja in zaledja, da bi v članskem rokometu naredili kaj več. Zato se večina fantov iz moje generacije, s katero smo skupaj postali državni kadetski podprvaki, poslavlja.”

IGOR MUŠIČ

---