Imajo mobitel, nimajo pa žoge
Šport
28. 07. 2015, 19.00
, posodobljeno: 01. 11. 2017, 12.02
Če je bilo še pred desetletjem pri športni vzgoji v skupini v povprečju le nekaj motorično manj spretnih otrok, je danes taka velika večina. Premalo je gibanja in igre na prostem. Zgodnja specializacija otrok pa je pretirana.
POSTOJNA
>
“V zadnjem desetletju se rezultati otrok pri športni vzgoji drastično slabšajo. Otroci se ne igrajo več zunaj, ni več preživljanja prostega časa na dvorišču, lovljenja, skrivanja, plezanja, igranja z žogo... Danes nekateri otroci doma sploh nimajo žoge. Obiskujejo samo še dejavnosti, kamor jih starši vozijo že od vrtca dalje in ki so plačljive ter vodene. To je velik minus za našo družbo,” pravi Jana Čelan, profesorica športne vzgoje na Osnovni šoli Antona Globočnika Postojna.
Njen profesorski kolega Mitja Muha je zato, da bi otroke spodbudil k razmisleku in tudi k športno aktivnejšemu preživljanju počitnic in prostega časa nasploh še pred koncem šolskega leta k pouku povabil “eno mojih nekdanjih najboljšihučenk”, danes znanstvenico, podjetnico in plezalko Majo Požar Andrejašič iz Postojne. Skupaj z možem Tinetom Andrejašičem sta skupini učencev spregovorila o svoji izkušnji trekinga na območju Mount Everesta, ki sta ga morala predčasno zaključiti zaradi potresa v Nepalu, in požela veliko zanimanje.
Dekleta prehitevajo fante
Oba profesorja sicer opažata, da otroci z veseljem prihajajo k telovadbi, a je njihova motivacija kratkotrajna. “Več vztrajnosti, volje in poslušnosti pokažejo dekleta, zato dosegajo celo boljše rezultate od fantov,” pravi Čelanova. Na splošno pa oba opažata, da danes v povprečni skupini po motoričnih sposobnosti izstopata le dva ali trije otroci, ostali pa so nespretni, medtem ko je bilo pred leti ravno nasprotno.
Otroci ne znajo več pasti
Čelanova to pripisuje tudi dejstvu, da skozi odraščanje ne pridobijo osnovnih izkušenj in primerne samostojnosti. “Naši otroci so pretirano zaščiteni, ves čas morajo biti vodeni. Starši jih preveč bombardirajo s 'Pazi to! Ne tega!' Otroci zato danes ne znajo niti pasti. Verjeli ali ne, tudi tega, kako se pravilno pade, se danes učimo pri športni vzgoji, kar ni normalno. Tega se mora otrok naučiti pri dveh letih. Podobno kot se mora še pred vstopom v šolo naučiti voziti kolo. A danes tega nekateri ne znajo niti še v petem razredu. Vse to so starši dolžni naučiti svoje otroke, prej kot tujih jezikov,” opozarja Čelanova. Po njenih besedah pa je danes pretirana tudi zgodnja specializacija. Otroci namreč najmanj do desetega leta starosti potrebujejo širok spekter športnih dejavnosti, da pridobijo raznovrstne spretnosti.
VRŽ