“Igre srca z razumnimi stroški”

Športno leto 2016 bo zaznamoval največji športni dogodek na svetu, ki bo prvič na južnoameriškem kontinentu. Veselje ob izboru za prireditelja poletnih olimpijskih iger pred sedmimi leti je bilo nepopisno, zadnjih sedem mesecev pa Brazilce čaka še veliko dela.

Stadion Joao Havelange, ki bo gostil atletski spored, bo po 
težavah z varnostjo strešne konstrukcije vendarle nared.
Stadion Joao Havelange, ki bo gostil atletski spored, bo po težavah z varnostjo strešne konstrukcije vendarle nared. 

RIO DE JANEIRO > Dvomov, da igre bodo, v Riu nikoli ni bilo. Kljub temu se nad Brazilijo vleče temna sena korupcijskega škandala, naraščajo tudi stroški, a najpomembneje je, da so tekmovališča takorekoč končana.

Za župana Ria Eduarda Paesa počitka ni. V teh dneh na berglah hiti po terminih, saj si je na plesu na božični prireditvi mestne uprave zlomil nogo. Sam na srečo ni imel težav z zdravniško oskrbo, ki je v mestu težka in podlaga za val protestov. A tudi priprave na igre se v teh dneh nekako v slogu župana le težko vlečejo proti cilju.

Dobrih 200 dni pred igrami je 95 odstotkov tekmovališč končanih, majhne skrbi prirediteljem povzroča le dokončanje velodroma. Mestni predel Barra, kjer bo glavno dogajanje na olimpijskem parku, čaka le še na zadnja manjša dela obrtnikov.

Skrbi jih padec reala

Skrbi Paesu povzročajopredvsem zunanji dejavniki, na katere nima vpliva. Vrednost brazilske valute, reala, je močno padla v primerjavi z dolarjem in evrom. Številni odprti računi pa so v dolarjih ... Prireditelji iger morajo zato silno varčevati, saj imajo na voljo za igre 7,4 milijarde realov, kar je bilo pred nekaj meseci nekaj nad dvema milijardama evrov, po padcu vrednosti je to le še 1,7 milijarde.

Pri omenjenem znesku ne gre za investicije v infrastrukturo, ampak za stroške organizacije, odprtje in sklepno slovesnost, prenočitve, transport, vodenje iger. Mario Andrade iz organizacijskega komiteja je zato pred časom celo predlagal, da bi športniki oziroma reprezentance same krile stroške klimatskih naprav v olimpijski vasi. Že zdaj je jasno, da bo tam mnogo manj televizorjev, kot so jih prvotno načrtovali. Tudi odprtje bo veliko skromnejše od londonskega z Jamesom Bondom.

Ideja s klimatskimi napravami je seveda sprožila val kritik in Brazilci so si premislili. Prireditelji vztrajajo tudi pri 70.000 prostovoljcih za igre, čeprav je bilo slišati razmišljanja, da bi njihovo število zmanjšali. Župan Paes prav tako ne odstopa od osnovne ideje iger s trajnostnimi cilji. Kot pravi, je njegov vzor Barcelona 1992 oziroma, kot pravi: “Igre srca z razumnimi stroški, ki bodo v prihodnje prinesle turistično rast v mestu.”

Večina tekmovanj, med njimi plavanje, kolesarstvo, košarka, rokomet, gimnastika in tenis, bo v Barri. Ta je že zdaj nekakšno mesto v mestu, ki naj bi z igrami dobilo nov impulz za razvoj in rast. Zraslo bo veliko novih stanovanj, eno od športnih dvoran pa bo po igrah zamenjala šola. A prebivalci mesta ta trajnostni razvoj doživljajo različno. V bližnji faveli Vila Autodromo se zdaj pritožujejo zaradi stalne represije in težav z vojaško policijo.

Skupne naložbe v investicije za igre bodo znašale skoraj devet milijard evrov. Dejstvo, da je kar 57 odstotkov kapitala zasebnega, pa naj bi preprečilo, da bi mesto dobilo objekte, ki bodo po igrah prazni in počasi prepuščeni uničenju. Igre bodo zato tudi razporejene po vsem mestu. Atleti bodo tekmovali na stadionu Botafoga, ki sprejme 60.000 ljudi. Odprtje in sklepna slovesnost bosta na sloviti Maracani.

A obstajajo tudi velika tveganja. Država je še vedno v ekonomski krizi, igre je dodatno obremenila korupcijska afera leta 2014 in tudi zaradi tega je še vedno pod vprašajem dokončanje podzemne železnice, ki naj bi navijače pripeljala v olimpijski park. Za nameček Brazilija na olimpijskih igrah ne sodi med tiste gostiteljice, ki lahko računajo na velikanski športni uspeh. Veliko bojazen povzroča tudi onesnaženost morja v zalivu Guanabara, kjer bodo tekmovali jadralci.

Rio iger sploh ne rabi

Brazilci se nekako bojijo, da jim igre v resnici ne bodo prinesle ničesar, kot se je to zgodilo z nogometnim svetovnim prvenstvom 2014. Najdražje svetovno prvenstvo v zgodovini se je končalo tudi s športno katastrofo. Resda bo mesto zdaj dobilo nekaj nove javne prometne infrastrukture, a v povprečju revni državi si bodo dobičke od teh projektov razdelili redki bogataši.

To je novo olje na tleče socialno vprašanje v državi. Policija je že začela pospešeno “zbirati” brezdomce, mladi se spet hitreje kot običajno znajdejo za zapahi. To sliko je Brazilija pokazala med nogometnim svetovnim prvenstvom, kot kaže, pa bo podobno tudi med olimpijskimi igrami.

Takrat bo bržkone še huje, saj bo za varnost na igrah skrbelo 85.000 ljudi in že zdaj je število policistov močno povečano. A Brazilci v skladu s tradicijo ostajajo pozitivni in prepričani so, da se bo mesto svetu vsaj po televiziji predstavilo v svoji najlepši luči, ki pa za svoje atrakcije iger pravzaprav niti ne potrebuje. STA


Najbolj brano