Igra prebuja občutke

Aleksandra Beljavskega ljubiteljem igre na črno-belih poljih ni treba posebej predstavljati. Zmagovalcu novogoriškega turnirja že štiri desetletja pripada bolj ali manj vidna vloga na šahovskem zemljevidu.

NOVA GORICA >Dosežki 61-letnega ukrajinskega velemojstra s slovenskim potnim listom govorijo sami zase. Leta 1973 je zmagal na mladinskem svetovnem prvenstvu, dve leti kasneje pa je prišel do najvišjega šahovskega naziva. Med drugim je bil štirikratni prvak Sovjetske zveze, ki jo je na prvi deski dvakrat popeljal do zlata na šahovski olimpijadi. Bil je zmagovalec slovitih šahovskih turnirjev v Wijk aan Zeeju, Tilburgu in Amsterdamu, v izločilnih dvobojih pa se je potegoval za naslov svetovnega prvaka. Slovenske barve - tudi na šahovskih olimpijadah - zastopa od leta 1996.

Na jubilejnem 20. Hitovem turnirju, ki ga je pripravil Šahovski klub Nova Gorica, je imel vlogo prvega favorita in jo tudi upravičil. Za zmago pa se je moral precej potruditi. Odločal je zadnji krog, v katerem je s črnimi figurami strl odpor mladega Turka Demreja Kerigana. Zmaga prinaša lepo popotnico za bližnje evropsko prvenstvo (23. februar), ki predstavlja glavni cilj na začetku šahovskega leta.

“Zadnjič sem igral pred šestimi meseci na Nizozemskem. Novogoriški turnir mi je zato prišel še kako prav po daljšem tekmovalnem premoru,” je pojasnil Aleksander Beljavski.

> Kakšno sliko ste si ustvarili o turnirju v Novi Gorici?

“Škoda, ker ni zaigral tudi Zdenko Kožul, ki ima najvišji rating. Sicer pa je na vsakem odprtem turnirju pot do zmage zahtevna. V Novo Gorico sem se vrnil po desetletju, turnir in mesto pa sta takrat in zdaj name pustila lep vtis.”

> Za sabo imate bogato šahovsko pot, kako se znajdete pri teh letih na tovrstnih turnirjih?

“Vedno težje. Spomin ne služi več kot nekoč. Preigravanje šahovskih različic pa mi gre počasneje od rok. Tudi energija ni več tista prava. Zato sem srečen, da se lahko kosam z mlajšimi in jih tudi premagujem.”

> Kaj vas veseli oziroma kakšen izziv še ponuja šahovska igra?

“Zadnjih nekaj let se posvečam v glavnem trenerski vlogi. Delal sem denimo tudi z Luko Leničem. Iz trenerskega stališča mi igranje turnirjev pomaga pri obujanju občutkov, ki jih potrebujem, ko sodelujem z mojimi šahovskimi učenci. Skozi samo igro dobiš občutek, kaj je pomembno za šahista in kaj ne.”

> Slovenske barve redno branite na šahovskih olimpijadah ...

“Na naslednji leta 2016 v Bakuju bom gotovo igral, potem pa bomo videli. Nisem več mlad, z leti pa je vse težje igrati na tej ravni.”

> Kako se je v vseh teh letih spremenila šahovska igra?

“Največjo spremembo so prinesli računalniki, brez katerih v sodobnem šahu ne gre. Seveda mora imeti šahist odličen spomin.”

> Kakšno je stanje v slovenskem šahu?

“Zadnjih nekaj let ni šlo vse po načrtih, Eden od razlogov je gospodarska stiska. Ni več toliko mladih talentov, kot jih je bilo pred petimi oziroma desetimi leti. Verjamem pa, da je to le prehodno obdobje.”

> Vas bomo tudi prihodnje leto videli na novogoriškem turnirju v vlogi branilca naslova?

“To je še daleč. Upam, da se bom vrnil.” ALEŠ SORTA

---