Enkrat legenda - za vedno legenda!

Prvi Slovenec v ligi NBA, prvi, ki je preskočil avtomobil in zabil žogo skozi obroč, prvi pravi športni zvezdnik v Sloveniji in pogosto prvi, ko s(m)o novinarji želeli intervjuje. Zdaj je končal dolgo in uspešno kariero. Marko Milič je sporočil, da ima resne košarke dovolj. Zdaj bo igral le še kak mesec ali dva na leto na prvenstvih in turnirjih na Bližnjem Vzhodu ali Arabskem polotoku.

LJUBLJANA > Ni lahko sešteti klube, kjer je igral. Marko Milić je v dolgoletni karieri nosil drese 14 različnih klubov, večji del bogate aktivne športne poti pa je bil tudi hvaležen član državne reprezentance. Kariero je začel v Kranju pri Triglavu, ki je takrat in tudi kasneje proizvedel veliko odličnih košarkarjev. Kot mlad fant je treniral desetoroboj, kar niti ni čudno, saj je bila njegova mama Metka Papler nekdanja državna rekorderka v metu diska, oče Vladimir Milić pa olimpijec Jugoslavije v suvanju krogle. Marko je nekoč dejal, da sam uspe disk vreči približno 42, 43 metrov daleč, kar ni slabo. Pred domačim blokom je pogosto igral nekakšen hokej na kotalkah. Tega se je takrat domislil Gregor Fučka, ki je prav tako postal odličen košarkar, nato je sposobnosti preizkušal tudi v vaterpolu. Ko je imel 15 let se je odločil za košarko in že ob koncu osnovne šole prvič zabil žogo skozi obroč. Imel je predispozicije odličnega skakalca, na Univerzi za šport v Ljubljani pa so mu izmerili 90 centimetrov vertikalnega skoka, kar je blizu Kobeju Bryantu.

Napredek pri Sagadinu

Kot otrok je imel boljši met kot kasneje. V finalu kadetskega prvenstva je zadel devet trojk, a se je kasneje v klubu preselil v raketo, hkrati pa ni več toliko metal z razdalje. S svojimi 199 cm je bil zelo neugoden za nasprotno obrambo, predvsem pa je bil vedno poln energije.

Hitro je prešel v vrste Olimpije, kjer je bil takrat alfa in omega Zmago Sagadin. Ponudil mu je priložnost, da je zaigral poleg Dušana Hauptmana, Arriela McDonalda, Vladimirja Stepanije, Darrena Henryja in drugih. Sagadinov sistem dela je znan, Milić pa ga je spoštoval in trdo treniral. Že kot najstnik je bil popularen med navijači, pravi ogenj pa je zakuril na slovenskem All Starsu, marca leta 1995 v legendarni hali Tivoli. To je bilo najspektakularnejše zabijanje v zgodovini, saj je bil poleg njega v finalu tudi Boris Gorenc. Najprej je Milić preskočil motor, nato pa v drugem poskusu še avtomobil, hondo CRX cabriolet zelene barve. Idejo je že pred tem predstavil Janezu Rajglu, ki je bil že takrat v košarki agent in športni direktor. Prav on mu je takrat veliko pomaga, ga vozil na treninge in tudi organiziral, da se je v dvorani pojavil avtomobil. Ko je Marku to uspelo je slekel majico, stekel v kot in Janezu stisnil “petko”. To je bil pozdrav za njegov odhod v ligo NBA.

Prvi Slovenec v NBA

Posnetki tega izjemnega skoka so hitro potovali v Združene države Amerike, Milić je postal kandidat za ligo NBA. Trener Sagadin ga ni želel pustiti, kar ne preseneča, saj je Olimpija leta 1997 igrala na zaključnem turnirju četverice takratne Evrolige v Rimu, na koncu pa je vendarle moral popustiti. Junija 1997 je bil prvi izbor na naboru lige NBA Tim Duncan, tretji iz Evrope pa Marko Milić, ki so ga kot 33. igralca izbrali pri Philadelphia 76ers. Takrat so tam igrali le temnopolti košarkarji in zelo popularen je bil film White men can´t jump. A le dokler ni na poletni ligi v dvorani Tempel University v Philadelphiji v igro vstopil Slovenec s kratkima nogama in širokimi meči ter zabil skoraj z linije prostih metov. Že ko je bil izbran na naboru, so ga pogosto spraševali, ali je zabijanje prek avtomobila fotomontaža, ali je imel nižji avtomobil, ali je imel poseben material v telovadnih copatih. Seveda, ni bilo res nič od tega. Da bi to dokazal se je pripravljal, da na tekmi vseh zvezd lige NBA preskoči ferrarija, toda verjeli ali ne, leta 1998 v New Yorku tekmovanja v zabijanju ni bilo!? Leto dni kasneje pa zaradi lock outa All Stars tekme sploh niso organizirali. Škoda!

Žal med 76ersi zanj ni bilo prostora, prodali so ga v Phoenix Suns, kjer je odigral 44 tekem in spoznal, da denar in slava nista vse na svetu. Želel si je igrati, zato se je vrnil v Evropo in kratek čas nosil dres Fenerbahceja. Ko je sezono kasneje igral za Olimpijo, je dobil ponudbo Reala Madrida, ki je ni mogel zavrniti. V finalu pokala Copa del Rey je z Madridčani izgubil v zadnji sekundi proti Barceloni, kar je pomenilo, da bo uprava Reala spet korenito prevetrila ekipo. Nato je pet sezon preživel v Italiji pri Skipperju Bologni, Euru Rosetu, Scavoliniju Pesaru in Vidiviciju Bologni. Čeprav je kazalo, da bo Olimpija znova skušala narediti dobro ekipo leta 2006, iz tega ni bilo nič, zato je sezono zaključil v Madridu. Zanj je bila uspešna, saj je osvojil prvenstvo Španije in pokal ULEB.

Spet pri Olimpiji

Nato se je, zaradi dolgoletne, takrat sicer zamrznjene pogodbe vrnil v zmajevo gnezdo in s trenerjem Memijem Bečirovićem ter soigralci Goranom Dragićem, Jasminom Hukićem in Mirzo Begićem vzel krono Olympiacosu in CSKA. Sezono evrolige je končal v Sopotu z natančnim desnim direktom na arkado Papeja Sowa, kot rezultat provokacije senegalskega košarkarja!

V evroligi je najboljši statistični index zbral proti Laboral Kutxe v Vitoriji (32), Joventutu je v Ljubljani nasul 24 točk in 15 skokov. Bil je srčni igralec z vlogo vodje na igrišču in izven njega. Bogato kariero je izkoristil na koncu svoje igralske zgodbe, ko je na pobudo Memija Bečirovića zaigral v Iranu, nato še v Kuvajtu. Pravi, da bi tam morda lahko še igral za kakšen mesec ali dva, da osvoji še tretjo lovoriko v Kuvajtu. Za slovensko reprezentanco je igral na 59 tekmah in na uradnih srečanjih dosegel 605 točk.

V Ameriki so Marka Milića klicali Milkyway, v Sloveniji je Milko. Je izredno popularen športnik, ki si želi znanje in izkušnje prenašati na mlajše rodove. Ali bo tudi dobil pomembno vlogo na košarkarski zvezi, bo pokazal čas. Nedvomno pa si jo Marko Milić zasluži. Ko si pač enkrat legenda, ostaneš legenda za vselej!

MIHA PENKO

---