El classico pod velikim vprašajem

Po morebitni razglasitvi katalonske neodvisnosti bi bila Barcelona zelo verjetno izločena iz španskega prvenstva. Bomo namesto derbija z Realom spremljali njen “derbi” z Girono?

BARCELONA > Nedavne volitve v katalonski parlament so tudi v tej 7,5-milijonski deželi, ki je sestavni del španskega kraljestva, pokazale razklanost. FC Barcelona je zavzela nevtralno držo. Največ sedežev so sicer dobile stranke, ki se zavzemajo za samostojnost, a njihova premoč ni takšna, da bi regiji zagotavljala mirno plovbo na pot neodvisnosti. Voditelj najmočnejše stranke napoveduje, da bo vse znano v poldrugem letu, vendar mnogi to jemljejo kot politično izjavo brez stvarnih osnov.

Proti centralistični oblasti v prestolnici

Zelo pomemben element katalonstva je FC Barcelona, institucija, ki pod svojim okriljem združuje nogometno moštvo, košarkarje, rokometaše, hokejiste na rolerjih in futsal ekipo. S klubom, ki ga je leta 1899 ustanovil Švicar Joan Gamper, se najbolj poistovetijo nogometni navijači. Nogomet je v Kataloniji daleč najbolj pomemben šport, FC Barcelona pa je bila vselej eden od pomembnih stebrov v boju proti centralističnim oblastem v Madridu. Izkazovanje pripadnosti klubskim barvam je do izraza posebno prišlo v totalitarnem režimu generala Francisca Franca, pod katerim je katalonski narod na lastni koži občutil zatiranje.

Politični voditelji katalonske družbe svoj ponos in narodno zavest gradijo tudi na simpatijah do FC Barcelona. Toda aktualni položaj kluba je na spolzkem političnem področju vse prej kot zavidljiv. Klub je danes drugi najvrednejši klub na svetu. Predvsem z igrami in lovorikami v zadnjem desetletju si je pridobil ogromno kapitalsko moč in visok ugled. Toda vsega tega ne bi bilo, če FC Barcelona ne bi tekmovala v španski ligi ter ligi prvakov. Špansko prvenstvo je poleg angleškega najmočnejše na planetu. Večni derbi z madridskim Realom velja za enega največjih na svetu. Televizijski prenos gre v skoraj vse države sveta, azijske medijske hiše pa ponujajo astronomske zneske za odkup televizijskih pravic. Ob tem ima Barcelona kot velikan španskega nogometa neposredno zagotovljeno mesto v ligi prvakov.

Kaj bi za vse to pomenila katalonska neodvisnost? Bi Španija in svet izgubila el classico? Na vprašanje si ne upa nihče niti pisniti. Šef španske La lige Javier Tebas je dejal, da lahko po pravilniku v španskem prvenstvu nastopajo le domače ekipe in ekipe iz Andore. Pravilnik je sicer napisan, a se ga lahko po hitrem postopku tudi spremeni.

Uefa ne podpira vsedržavnih tekmovanj

Vpašanje pa je, ali bi morebitno vključitev FC Barcelone v špansko ligo podprla tudi Evropska nogometa zveza? Težko je verjeti, sicer se nam obeta velika revolucija. Znano je namreč, da Uefa ne priznava večdržavnih tekmovanj in z vsemi močmi podpira nacionalna prvenstva. Že večkrat je bila na mizi pobuda za ustanovitev balkanske ali srednjeevropske nogometne lige po vzoru košarkarske jadranske lige. Toda Uefa temu ni prižgala zelene luči. Ni priznala niti skandinavske lige, ki so jo nekaj čas prakticirali po štirje najboljši klubi z Danske, Norveške in Švedske. Povsem drugačne so razmere v primerih žepnih državic, kot so San Marino, Monaco in Andora.

Katalonska država bi imela približno 7,5 milijonov prebivalcev, kar je trikrat več kot Slovenija. Zato ne obstaja realna možnost, da bi Uefa klubu iz takšne države pustila tekmovati v nekem drugem državnem prvenstvu. Takšno dovoljenje bi povzročilo pravo nogometno revolucijo. Tako bi lahko na primer tudi Maribor postal član avstrijskega prvenstva, s čimer bi tako nacionalna tekmovanja kot evropski pokali v sedanji obliki izgubili smisel.

Nekonkurenčno prvenstvo

V zadnjem času se vrstijo analize, kako bi bilo videti popolnoma nekonkurenčno katalonsko prvenstvo. Barcelona in Espanyol sta redna člana španske prve lige, v drugi ligi pa ima Katalonija letos tri svoje predstavnike: Gimnastic iz Tarragone, Girono ter Llagostero, ki igra na stadionu za 3700 gledalcev. V zahodnem delu tretje španske lige je sicer deset katalonskih klubov, med katerimi sta tudi drugi ekipi Barcelone in Espanyola. Težko si je predstavljati, da bi namesto el classica spremljali največji sezonski derbi med Barcelono in Espanyolom ali Girono. Takšno prvenstvo ne bi zanimalo nikogar, tudi Lionel Messi in ostali zvezdniki pa bi si najbrž našli nova ambiciozna okolja. Camp Nou bi bolj kot ne sameval. Četudi bi Barcelona ohranila svoje mesto v ligi prvakov, bi le stežka privabila bogate pokrovitelje in največje igralske zvezde samo za deset tekem letno. Po drugi strani pa se številni ne zavedajo, da tudi španska La liga še kako rabi takšno Barcelono, kot jo poznano danes. Svetovne multinacionalke v španski nogomet sploh ne vlagajo kar počez. Pričakujejo povratni učinek ali - zaslužek. Brez Barcelone pa to ni mogoče. Velike tekme Real Madrid : Valencia ali madridski mestni derbi so globoko v senci el classica. Vodstvo tekmovanja bo od prodaje TV pravic prejelo bistveno manj kot doslej, kar pomeni tudi manjši delež za plače najboljšim nogometašem. Nemčija, Anglija in tudi Italija bi bile v tem primeru v bistveno boljšem položaju.

Pri Barceloni se zavedajo težkega položaja, a so se odločili ohraniti nevtralnost. Predsednik Josep Maria Bartomeu pojasnjuje: “Smo športni klub. Vprašanje neodvisnosti je politično in zato pri njem ne bomo sodelovali.” Tudi takšna izjava kaže na razklanost katalonske družbe in številnih podpornikov kluba, ki si po eni strani močno želijo neodvisnosti, a se ne morejo znebiti občutka, da bo ta korak prinesel ogromno odprtih vprašanj, na katera ne poznajo odgovorov. Še kako dobro vedo: da si najboljši, moraš imeti vrhunsko ekipo, a tudi vrhunske nasprotnike. PETER MARAŽ

---