Ekstraklasa: palček premaguje velikane

Državna nogometna prvenstva v Evropi so povečini šele dobro pognala kolesja, zato so razmerja moči hitro spremenljiva. Na Poljskem za zdaj ni tako. Po enajstih odigranih krogih so Piast Gliwice z naskokom vodilna ekipa, za katero uspešno igra tudi Novogoričan Saša Aleksander Živec.

Saša Aleksander Živec ima v letošnji sezoni veliko razlogov 
za zadovoljstvo.
Saša Aleksander Živec ima v letošnji sezoni veliko razlogov za zadovoljstvo.  

GLIWICE > Verjetno še večje presenečenje, kot je bila Gorica na vrhu prve SNL, so Gliwice, ki držijo prvo mesto v 16-članski Ekstraklasi na Poljskem. Na vrhu pa bodo ostale še nekaj časa, in to ne le zaradi prvenstvenega premora. Najbližji zasledovalec Pogon iz Szczecina namreč zaostaja šest točk. Devet prvenstvenih zmag so ob dveh porazih letos zabeležile tudi Gliwice, ki jih v napovedih pred sezono nihče ni uvrščal tako visoko.

“Še sami nismo vedeli, česa smo sposobni, oziroma kaj lahko pričakujemo od ligaškega začetka. Ekipa je v poletnem prestopnem roku doživela korenite spremembe. Ostala nas je praktično le peterica, ki smo imeli bolj ali manj vidne vloge v pretekli sezoni, v kateri smo pristali v spodnjem delu lestvice. Prišla je kopica sorazmerno mladih novincev, s katerimi pa smo se hitro ujeli in dobro ozračje iz pripravljalnega obdobja prenesli še na števne tekme v prvenstvu. Lačni smo uspehov in dokazovanja,” je del uspešnega recepta razkril nekdanji nogometaš Primorja, sofijskega CSKA, Gorice in Domžal, od koder se je pred dobrim letom podal v drugo zdomsko zgodbo na jug Poljske.

Majhno in veliko

Piast Gliwice so v primerjavi s poljsko konkurenco palček med velikani, tako po rezultatih, tradiciji kot tudi potencialu kluba in mesta, ki ima 180.000 prebivalcev. V svoji klubski zgodovini so Gliwice večino časa prebile v drugoligaškem tekmovanju. Šele šesto sezono se merijo v najmočnejši poljski ligi, ki ima nekoliko neobičajen tekmovalni model. Po 30. krogih dvokrožnega igralnega sistema je na vrsti še končnica boljše in slabše uvrščene osmerice ter dodatnih sedem krogov po enokrožnem sistemu. Posebnost je ta, da se število osvojenih točk po rednem delu prvenstva pred ligaškim dodatkom prepolovi. Zato tudi lepa prednost po 30. odigranih krogih še ne pomeni, da se vrstni red v končnici ne bo premešal. V pretekli sezoni je takšno priložnost dobro unovčil Lech iz Poznanja, ki je osvojil naslov prvaka. Letos mu gre precej slabše, po desetih krogih je namreč zasedal zadnje mesto. Tudi favorizirana varšavska Legia si je nabrala že občuten točkovni zaostanek.

“Poljska liga je sila nepredvidljiva. Tudi za papirnate favorite ni lahkih tekem, še zlasti ne v gosteh. Povečini se igra napadalno in agresivno. To je tudi naš zaščitni znak. Še nikdar v svoji karieri nisem bil tako dobro telesno pripravljen,” je povedal 24-letni Saša Aleksander Živec, ki je v letošnji prvenstveni sezoni ob rednem igranju dosegel tri gole in tako upravičil zaupanje trenerja Radoslava Latala. Nekdanji češki reprezentant, ki je bil s Pavlom Nedvedom, Karlom Poborskim in ostalimi finalist na evropskem prvenstvu leta 1996, je najboljši del klubske kariere prebil pod taktirko tedanjega Schalkejevega trenerja Felixa Magatha, ki slovi po železni disciplini in zahtevnih treningih.

Latal je moštvo prevzel, potem ko se Gliwice v pretekli sezoni niso uspele prebiti v boljšo polovico ekip v rednem delu prvenstva. To je letošnji cilj kluba, ki je s svojimi dosedanjimi rezultati zbudil precej pozornosti v športni javnosti in medijsko razvejani krajini na Poljskem. Sodoben stadion v središču mesta z 11.000 sedišči je na domačih tekmah zapolnjen do dobre polovice zmogljivosti. Navijači so sicer kar vročekrvni, a je večina miroljubnih. Več razgrajaških privržencev imajo drugi klubi na Poljskem, kjer navijaška scena velja za eno bolj nasilnih v Evropi.

Saša Aleksander Živec ni edini slovenski nogometaš v moštvu Piast Gliwice. Pred začetkom letošnje sezone se mu je v trenutno vodilni ekipi poljskega prvenstva pridružil nekdanji soigralec pri Domžalah Uroš Korun. V ekipi pa je še en znanec s slovenskih igrišč, hrvaški napadalec Josip Barišić, ki je pred osmimi leti za krajši čas branil tudi barve Kopra. Pozornejšim nogometnim spremljevalcem je v zasedbi Gliwic, ki sicer nima reprezentantov, znano tudi ime Kamila Vacka. Češki zvezni igralec je dve leti nosil dres Chieva, kjer sta bila njegova soigralca Bojan Jokić in Boštjan Cesar.

Blizu in daleč

“Obračuni med organiziranimi navijači niso nobena redkost, a se zgodijo na posebnih zbirališčih. Ko so na sporedu tekme, je okrepljena prisotnost policijskih sil, po drugi strani pa velja poudariti, da na nogometne stadione zahajajo tudi družine. Tekma na Poljskem je podobno kot v Nemčiji družabni dogodek. Na novih oziroma prenovljenih stadionih, ki so jih usposobili za zadnje evropsko prvenstvo, je pravi užitek igrati,” je navijaški utrip orisal Živec, ki živi v klubskem stanovanju blizu stadiona. Tudi sicer je z organiziranostjo in izpolnjevanjem finančnih obveznosti v Gliwicah zadovoljen. Nekaj sladkih skrbi vodstvu kluba povzročajo presenetljive zmage in posledične premije. “Smo pa pred kratkim dobili novega pokrovitelja na dresih, spomladi naj bi predvidoma začeli uporabljati tudi nov vadbeni kamp s tremi igrišči,” je povedal Živec, ki ga v športnem delu zdomske zgodbe še najbolj motijo dolga potovanja.

Na gostovanja se običajno z avtobusom podajo dan pred tekmo. Pot do najbolj oddaljenih prizorišč na severu pa lahko traja tudi osem ur. Tudi nad življenjskim utripom na Poljskem ofenzivni nogometaš iz Nove Gorice ni ravno navdušen. Nekaj zaradi vremena, nekaj zaradi pokrajin nekaj pa tudi zaradi značajskih razlik. ”V bližini Gliwic so privlačna mesta, kot sta Krakov in Vroclav, a je Slovenija prijetnejša za bivanje. Po malem jo že pogrešam, saj nisem bil v domovini že od lanskega decembra. Obiskal jo bom ob tekmovalnem premoru v času božično-novoletnih tekmovalnih praznikov,” se snidenja z domačimi, prijatelji in znanci veseli Živec, ki se mu sicer občasno na Poljskem pridruži tudi dekle.

ALEŠ SORTA


Najbolj brano