Domačinke skoraj brez podpore

Črnogorsko mestece Danilovgrad je bilo konec tedna odeto v rdeče klubske barve navijačev rokometašic Mlinotesta. Na zmagovitem gostovanju Primork je številna slovenska odprava spoznala gostoljubnost domačinov in skromnost razmer, v katerih živijo.

DANILOVGRAD > To zelo mirno črnogorsko mestece s 5000 prebivalci je konec tedna živelo z rokometom predvsem zaradi dveh avtobusov in kombija ajdovskih navijačev. Privržencev domačega Danilovgrada, ki je prvo tekmo tretjega kroga pokala Challenge z Mlinotestom izgubil s 24:30, je bila le peščica. Ženski šport v Črni gori živi v še večji senci moškega kot pri nas, pri rokometu pa javna pozornost velja skoraj izključno evropski Budućnosti.

Na zgodovinskem evropskem gostovanju - prvem po 21-letnem premoru - so imele ajdovske rokometašice izjemno številčno in bučno rdeče uniformirano navijaško podporo vseh ravni - od najstnikov in delavcev, do pomembnih mož na čelu s predsednikoma kluba oziroma glavnega pokrovitelja - Ivanom Vodopivcem in Davidom Nabergojem. Z njunim sodelovanjem se je pravzaprav v zadnjih šestih letih zgodil vzpon ajdovskega ženskega rokometa z obrobja do prvoligaškega vrha in vrnitve v Evropo.

V dvorani je bilo slišati le bučno ajdovsko navijanje, po tekmi pa pohvale policistov, ki so pričakovali kakšen izgred, dočakali pa le prešerno razpoloženje ob slavju, zalitem z obilnimi zalogami primorske vinske kapljice. Tudi možje postave so bili v nadaljevanju po zaslugi ajdovske delegacije diskretno založeni z njo.

Kljub temu, da ajdovska odprava ni uspela dobiti TV posnetkov Danilovgrada za pripravo na tekmo brez uporabnih informacij ni bila. Igralka Mlinotesta Petra Sanabor je namreč lani v okviru mednarodne dijaške izmenjave tri mesece preživela v klopeh gimnazije v Danilovgradu in je spoznala tudi način delovanja črnogorskega ženskega rokometa.

Danilovgrad je pravzaprav črnogorska kadetsko-mladinska reprezentanca, v kateri se igralke vsaki dve leti zamenjajo. Najboljše odidejo v Budućnost, ostale v druge klube in nato pridejo novinke. Ekipa letošnjega Danilovgrada je bila v glavnem sestavljena iz nove generacije, ki je začela vaditi skupaj šele poleti. Izkušnje in moč so bile zato krepko na strani Ajdovk. Tujkam je klub zaprt, so pa Petro z veseljem na treninge sprejeli v 25 kilometrov oddaljeni Podgorici, kjer je trenirala z RK Gorica.

Domačinke je na nedeljski tekmi z Mlinotestom bodrilo le nekaj staršev in sorodnikov, mesto pa je bilo skoraj kot izumrlo. Večina si pri plačah, ki se vrtijo med 200 in 300 evrih in pri cenah, ki so le za spoznanje nižje kot pri nas, pač ne more privoščiti posedanja v lokalih in voženj z avtomobili. Slovenska odprava je lahko na sprehodu po mestu mirno hodila po cesti, že nekaj korakov od centra pa se je pasla živina.

Skromnost življenja večine v Črni Gori so kljub gostoljubnosti predstavnikov črnogorskega kluba (namestitev in hrana sta bili odlični) občutile tudi rokometašice in podpisani poročevalec. V na pogled lepi in novi dvorani policijske akademije je bil za ekipo s 16 rokometašicami v slačilnici na voljo le en tuš bolj japonskih kot črnogorskih dimenzij.

Načrtovalci in upravljalci dvorane s 400 sedeži niso pomislili, da jo bodo kdaj uporabljali tudi sodobni novinarji. Posebnega prostora za poročevalce ni bilo, dostopa do spleta pa tudi ne. Zasilno tiskovno središče smo si ob pomoči gostiteljev uredili z dolgim električnim kablom in s pomočjo gimnastičnih orodij in blazin, s katerimi smo med stebri za zapisnikarsko mizo improvizirali mizo in stol.

IGOR MUŠIČ

---