Domače prvenstvo odpovedano

Gospodarska kriza je zdesetkala slovensko konkurenco v moto - športu, a koprska supermoto ekipa Getlow se ni predala. Še pred odpovedjo vseh dirk državnega prvenstva se je odpravila v Italijo in uspela.

Udarna trojka ekipe Getlow racing team: Andrea Tull,  Tine Saražin  in Marko Ukota.  Foto: Arhiv Getlow Racing
Udarna trojka ekipe Getlow racing team: Andrea Tull, Tine Saražin in Marko Ukota.  Foto: Arhiv Getlow Racing

KOPER > Getlow racing team združuje motociklistične dirkače razreda supermoto. V minuli sezoni so zanjo dirkali Marko Ukota, Tine Saražin, Andrea Tull in Sean Pellegrin. V drugem letu ekipnega nastopanja v severnoitalijanskih pokalih so odpeljali 24 dirk in nanizali serijo visokih uvrstitev, ki so jih trikrat popeljale na drugo mesto skupnega letnega seštevka. Saražin se je izkazal v razredu Top Class, Pellegrin v razredu Rookies (oboje v pokalu Triveneto), Ukota pa v pokalu Honda cup. V pokalu Dunlop je bil Tull četrti.

Za slovenske razmere posebna primorska zgodba se je začela pred dobrimi štirimi leti, se spominja dirkač in vodja ekipe Marko Ukota:“Supermoto je tedaj v Sloveniji že zamiral. Vsako leto je bilo manj voznikov. Ostali smo skoraj sami in tako ni imelo smisla več nadaljevati. Fantje, ki se poznamo že vrsto let, smo se začeli udeleževati dirk v Furlaniji in Venetu, kjer se je vsakič zbralo vsaj sto dirkačev - najmanj desetkrat več kot v Sloveniji. Uspeli smo napredovati in si izboriti boljše položaje, pred dvema letoma pa smo sklenili, da se z vso dejavnostjo kot ekipa preselimo na severnoitalijanska dirkališča.”

Ostali najboljši letošnji dosežki ekipe Getlow na posameznih dirkah: sedem zmag, 16 drugih mest in osem tretjih mest. V skupnem seštevku izstopa še četrto mesto Tineta Saražina v pokalu Dunlop Cup PRO.

Kaj je supermoto?

Potem ko so ukinitev uličnih dirk, odlaganje gradnje dirkališča in zapiranje karting prog po Sloveniji cestno hitrostni motociklizem izgnali iz države, se je supermoto pojavil kot zanimiva vmesna možnost med pri nas še vedno razvitim motokrosom in skoraj umrlim cestno hitrostnim motociklizmom. Razvil se je sicer v srednji Evropi in Italiji, dirke pa je mogoče izpeljati tudi na takšnih parkiriščih in kartodromih, ob katerih je dovolj primernih nezazidanih površin za ureditev kratkega dela terenske vožnje. Vsak krog mora namreč imeti vsaj 30 odstotkov terenske vožnje. V Sloveniji so dirke supermota v minulih sezonah pripravljali na poligonu varne vožnje Vransko, dirkači so pozimi hodili trenirat na poligon Gas Vrtejbe v Vrtojbi, ostale dirke DP pa so bile na Hrvaškem in v Italiji. Prvenstvo je počasi zamiralo. Lani so se štirih dirk DP udeležili le še štirje dirkači, letos pa je bilo prvenstvo v celoti odpovedano.

Zato je Ukota toliko bolj zadovoljen, da se je z ekipo preselil v Italijo: “Hitro smo se znašli. Dirkališča so pretežno v Lombardiji, kjer je središče italijanskega dirkanja nasploh. Ker se na nekaterih dirkah zbere tudi 140 tekmovalcev, te nudijo pravi izziv za rast. Z dobrimi rezultati smo postali prepoznavni in si nekoliko odprli vrata pri sponzorjih. Marsikdo te tam vidi, saj so na dirkah občasno tudi tekmovalci, ki so vozili svetovno prvenstvo. Denarja sicer na dirkanju takšnega ranga ni, vendar pa visoke uvrstitve prinašajo precejšnje popuste pri nakupih rezervnih delov in pnevmatik ter občasno nagrade v materialu, kar nam precej olajša udejstvovanje v tem našem konjičku, ki ga moramo vendarle pretežno vzdrževati s prihodki iz naših rednih služb in nekoliko z malimi sponzorji ter s pomočjo staršev.”

Dirkači iz slovenske Istre so se iz začetnih razredov prebili v zahtevnejše. Tine Saražin vozi v najmočnejšem razredu Top class, Ukota in Tull pa dirkata pretežno v pokalnih preizkušnjah proizvajalcev - v Honda cupu in Dunlop cupu. Mladi Pellegrin je še v mladinski kategoriji rookies.

Motocikli za supermoto so križanci motokros in cestnih strojev. Dirka se s cestnimi pnevmatikami, vzmetenje je dokaj trdo, a z daljšimi hodi, enovaljni motorji imajo od 450 do 700 kubičnih centimetrov in pri dobrih sto kilogramih teže najmanj 60 konjskih moči. Hitrosti na asfaltno - terenskih progah dosegajo 170 kilometrov na uro, pospeški najmočnejših strojev do 100 km/h pa so dobre tri sekunde. Stroški zdaleč niso tako astronomski, kot so v cestno hitrostnem motociklizmu. Za kakovostno vozilo je treba vendarle zbrati vsaj 12.000 evrov in še petino tega zneska letno za rezervne dele.

Kako prebuditi Slovenijo?

Ekipa Getlow je po zadnjih dneh oktobra, ko se je sezona iztekla, le malo počivala, saj je že sredi dela za novo sezono, v kateri načrtuje tekmovalno in organizacijsko rast, pa tudi oživitev moto dejavnosti na domačih tleh: “Vsako sezono želimo narediti korak naprej z uvrstitvami in pristopom do dela. V novem letu bomo verjetno povabili medse še kakšnega dirkača. Želimo se prebiti do dirk evropskega prvenstva, popularizirati pa nameravamo tudi moto šport doma. Prvi korak bo otvoritev moto delavnice in trgovine, ki jo skupaj z Andreo Tullom že v kratkem načrtujeva v Kopru. Pogovarjam se tudi z vodstvom AMZS šport, da bi v Sloveniji spet vzpostavili državno prvenstvo na preprosti vstopni ravni, da bi spet pridobili bazo mladih dirkačev. Supermoto je mogoče začeti že z rabljenim enduro motociklom s cestnimi pnevmatikami za manj kot 3000 evrov. Dirkali bi lahko na Vranskem, v Vrtojbi, v Pulju in v nam najbližjem italijanskem dirkališču Jesolo.Razmišljamo tudi o organizaciji dobrodelne dirke za pomoč primorskemu motokrosistu Sebastjanu Bahurju, ki je po nesreči ostal invalid.

IGOR MUŠIČ


Najbolj brano