Če ne bo Gorana, bo moral Beno

Seznam potencialnih reprezentančnih kandidatov za letošnji vseevropski eurobasket se zdi oddaljeno vprašanje, čeprav je do prvenstva manj kot 150 dni. Sicer pa bo širši seznam že kmalu ugledal luč sveta.

Goran Dragić se je leta 2006 kot debitant v članski izbrani 
vrsti predstavil tudi  gledalcem v koprski Bonifiki.  Foto: Zdravko Primožič/Fpa
Goran Dragić se je leta 2006 kot debitant v članski izbrani vrsti predstavil tudi gledalcem v koprski Bonifiki.  Foto: Zdravko Primožič/Fpa

KOPER > Letošnje prvenstvo stare celine bo docela nepričakovano (EP) tik ob slovenski meji. Če je pred dvema letoma tekmovanje gostila Slovenija in je marsikdo že takrat jemal v roke zemljevid Ukrajine, ki je bila izbrana za letošnjega gostitelja, so se stvari zaradi političnega pretresa in vojnih dogodkov v vzhodni Ukrajini kmalu radikalno zasukale. In nepričakovano je ena od skupin EP pristala v hrvaški prestolnici, kjer bo prvi del odigrala tudi Slovenija.

Letošnji eurobasket je pomemben, saj prinaša vozovnice za olimpijske igre (OI) v Riu de Janeiru. Znova velja omeniti, da v Sloveniji posebej širokega kakovostnega izbora ni več, zato lahko vsaka odsotnost nosilcev igre zmanjša možnosti za dosego ciljev, ki sicer še niso predstavljeni, bodo pa zagotovo segali do zagotovitev mest za nastop na OI oziroma olimpijskih kvalifikacij.

Že zdaj se vse vrti okoli tega, ali boprvi organizator igre Goran Dragić poleti na voljo izbrani vrsti. Če je bil lani na ne prav pomembnem svetovnem prvenstvu, zakaj ne bi bil letos? Vendar pa Dragića poleti čakata dva pomembna dogodka: podpis nove življenjske pogodbe v ligi NBA, ki jo bo Dragić zelo verjetno sklenil kaj kmalu po začetku julijskega prestopnega roka, in drugo očetovstvo. O tem, ali bo Gogi zraven, bo v veliki meri odločal njegov klub (Miami ali kateri drugi), potem njegov motiv v boju za nastop na olimpijskih igrah, pa tudi razširjena družina, saj se ji doslej poleti ni mogel posvečati.

Če Dragića ne bo, potem selektor Jure Zdovc, ki ni ravno pristaš vrnitve skesanega Bena Udriha, ki je te dni dobil načrt reprezentančnih priprav, ne bo imel velike izbire, kot da zaupa Udrihu, da bo tokrat res drugače. Dragić in Udrih sta v tem trenutku igralca z dodano vrednostjo. Na najbolj deficitarnih centrskih mestih bi z vrnitvijo Mirze Begića in zdravim Gašperjem Vidmarjem (gre za kombinacijo gibljivega in klasičnega težkega centra) dobili največ, kar lahko slovenska košarka da. Tretji lani pogrešani je krilni center Erazem Lorbek, čigar najboljša igralska leta so očitno mimo. Če pa bo po rehabilitaciji še sposoben igranja košarke na najvišji ravni, bi mu reprezentanca zelo prav prišla tudi pri iskanju novega delodajalca.

V reprezentanci imajo mesto zagotovljeno Zoran Dragić, Jaka Klobučar in Domen Lorbek (slednja sta zrelost pokazala v Španiji), ob pomanjkanju kril tudi Jure Balažič, zelo verjetno pa tudi zimzeleni Uroš Slokar in še Miha Zupan.

Na SP so bili še Alen Omić, Edo Murić, Aleksej Nikolić, Jaka Blažič in Klemen Prepelič. Omić v primeru Begićeve vrnitve odpade (v ekipi je lahko le en naturalizirani igralec), vsi ostali pa bodo kandidirali v družbi še nekaterih, ki so se lani kalili v B ekipi.

ROK MAVER


Najbolj brano