Čakajo odrešitelja

Ankaranski nogometaši so včeraj opravili z jesenskim delom prvenstva v drugi nogometni ligi, kjer igrajo že drugo sezono. Ob vseh težavah, ki jih tarejo, je izplen še dober.

ANKARAN >Morda nogometaše v oranžnih dresih pesti ta nesreča, da so se znašli ob nepravem času na nepravem mestu. In to že kar nekaj časa. Kljub deklarativnim besedam je ankaranski nogometni klub za krojače koprske športne politike nekje daleč na obrobju, v koprskem klubu pa nanj gledajo kot na neke vrste nebodigatreba, čeprav bi lahko drugoligaša izkoristili za kaljenje svojih mladcev, ki so jih raje poslali v tretjo ligo, v Dekane. Že to, da v Ankaranu igrajo nogometaši koprske šole, ki so zaradi raznih razlogov morali iz koprskega kluba (seveda bi tam uradno rekli, da zato, ker niso dovolj kakovostni), pove dovolj. V zadnjem letu, ko je bilo jasno, da bo Ankaran tudi zares postal občina, pa so se težave še zgostile. V klubu s Sv. Katerine so se te tematike izogibali kot hudič križa. Bili so med nebom in zemljo, med kladivom in nakovalom. V zadnjih letih je bilo z nekaj pomoči MOK in veliko udarniškega dela na Sveti Katerini narejenih nekaj premikov, predvsem z novimi slačilnicami in z vsaj osnovno sanacijo igrišča, velika težava je pomanjkanje pomožnega igrišča. In denarja.

Od novega leta bo klub tudi formalno pod okriljem nove občine in tudi zato bo zelo hitro morala biti znana njegova usoda, ki je v tem trenutku vse prej kot rožnata. Kaj v tem kontekstu pomeni obisk poslovneža Milana Mandarića na eni od tekem tik pred nedavnimi volitvami, je v še nemogoče zapisati. Mandarić je na nogometnem področju lastnik angleškega drugoligaša Sheffielda. Splošno znano je, da se je v Kopru poslovno močno opekel. Tudi v nogometu, zato njegov duh iz koprskega kluba še ni odšel. Po dogovoru bi mu tam nekaj nad 600.000 evrov terjatev večinoma poravnali tako, da bi mu pripadla polovica zneska od prodaje igralcev. Zato sumninčavo pogleduje na Ljubljansko cesto, kjer v zadnjih 15 mesecih niso prodali nobenega nogometaša, s čimer bi mu ob mesečnih obrokih 4000 evrov, začeli v znatnejši meri vračati dolg.

Ankaranski klub bi bil zagotovo drobiž pri drugih poslih, ki jih srbsko-ameriški poslovnež morda načrtuje na področju nove ankaranske občine. Zelo verjetno bi šlo za tako imenovani športni turizem. Edino znano dejstvo je, da si je Mandarić 25. septembra v družbi Mladena Rudonje ogledal drugi polčas tekme s Šmartnim, potem pa sta skupaj s predsednikom kluba Sebastjanom Dvojmočem in trenerjem Vladom Badžimom odbrzela na sestanek. Ta doslej - kolikor je nam znano - še ni prinesel nič konkretnega, zgodba pa naj bi se začela razpletati (ali končala) kmalu.

ROK MAVER

---