Ali so res dobri le profesorji?

Uvod v kongres fitnesa v Ajdovščini je bila javna razprava Šport, priložnost za mlade. Gostje iz direktorata za šport navzočih niso prepričali o smotrnosti meril za dostop do državnega denarja, ki so predvsem po meri profesorjev športne vzgoje.

AJDOVŠČINA > Ajdovska javna razprava je bila le ena izmed letošnjih regijskih, a prva na Primorskem. Organizirata jih Sokolska zveza in Fitnes zveza Slovenije, v mestu burje pa so jo gostili Srednja šola Veno Pilon, domača športna zveza in občinski zavod za šport. Skoraj polna velika predavalnica, v kateri so sedeli dijaki, študentje, nekdanji odlični ajdovski športniki in sedanji trenerji, je najprej prisluhnila uvodnim besedam gostiteljev in strokovnjakinj iz direktorata za šport, po tem pa se je razvila zanimiva razprava.

Za domačine je bil najbolj aktualen pogovor o možnostih za zaposlovanje mladih v športu v lokalnem okolju in o dostopnosti občinskega ter državnega denarja za te namene.

Pokazalo se je, da se bodo morali mladi - navkljub nekaterim ugodnejšim zakonodajnim potem - še najbolj zanesti na premožnost svojih društev, na daljnovidnost občinskih športnih zvez pri izdelavi meril za dodelitev denarja ter na razumevanja občinskih svetov pri delitvi proračunskega kolača.

Že finančna izhodišča športa v posameznih občinah so zelo različna. Tako je predsednik Fitnes zveze Slovenije Dušan Gerlovič izračunal, da je bilo v letošnjih proračunih vsakemu ljubljanskemu občanu letno za šport namenjenih dobrih 22 evrov, velenjskemu evro manj, novogoriškemu pa dobrih 15 evrov. Manj premožne občine, ki imajo tudi manj kakovostnega športa, so po njegovih besedah še dodatno prizadete: “Šport in rekreacija za vse kot dejavnost zdravega življenja še niso prioriteta Olimpijskega komiteja Slovenije, ki v svojih merilih delitve športnega denarja 90 odstotkov namenja vrhunskemu in kakovostnemu športu, kar je preveliko nesorazmerje.”

Novogoriški državni svetnik Tomaž Horvat je opozoril, da bi država marsikatero delovno mesto v športu posredno odprla s prijaznejšim poslovnim okoljem: “Državni svetniki smo v razpravah o nacionalnem programu športa opozarjali, da bomo več denarja in s tem tudi zaposlitev v šport pripeljali z dodatnimi davčnimi razbremenitvami zasebnih vlagateljev v to dejavnost in v zdravo življenje. Tu so še rezerve. Druga pot je povezovanje športnih društev s turizmom in skozi to preraščanje športnih društev v gospodarske družbe.”

Kam z mojstri brez fakultete?

Nekatere nove možnosti na tem področju naj bi se odprle z novim zakonom o športu, ki pa je še v postopku sprejemanja. Veljavni sistem dostopa do državnega denarja je še vedno pisan na kožo večjim in močnejšim okoljem, z višjo izobrazbeno strukturo.

Predstavnica direktorata za šport Ksenija Cesar je predstavila možnosti pridobivanja državnega denarja na razpisih nacionalnih panožnih šol (te že zaposlujejo 119 trenerjev), novost pa predstavlja možnost sofinanciranja občinskih športnih in trim šol, ki jih je orisala druga predstavnica direktorata Poljanka Pavletič. Za odobrene programe bi 40 odstotkov plače prispevala država, 40 občina, 20 pa društvo - izvajalec.

Prihodnje leto bodo izšli razpisi za angažiranje strokovnjakov za novo štiriletno obdobje 2016-2020, a vsi so praktično po meri profesorjev športne vzgoje: kandidati morajo imeti končano Fakulteto za šport.

V Ajdovščini je Sonja Grobovšek z instituta Eesentia predstavila program Career kicker, ki si ga je mogoče ogledati na spletnem naslovu www.career-kicker.com. V njegovem okviru je mogoče pridobiti financiranje 14- dnevnih usposabljanj za delo mladih do 29. leta starosti na eno od sprejetih tem. Kandidati z izvirnimi zamislimi se lahko prijavijo še do 19. decembra. V akcijo se je vključil tudi ajdovski zavod za šport, ki bo nudil mentorstvo.

Na to se je odzval dolgoletni prvoligaški profesionalni nogometaš propadlega Primorja Peter Kalin, ki je nadaljeval v zamejskih nižjeligaših, kot trener pa dela z mladimi v Ajdovščini: “Moja kariera nogometaša je pri koncu, svoje 25-letne izkušnje s prvoligaških igrišč in znanje, ki sem si ga pridobil z UEFA trenersko licenco A, pa bi rad v polni meri prenesel na mlade. Z denarjem, ki je sedaj na voljo za naš ajdovski nogometni kamp, si plačam le potne stroške. Tako ne morem preživeti, ker pa imam le srednješolsko izobrazbo, ne morem do državnega denarja, ki bi omogočil, da bi nadaljeval s trenerskim delom. Ali je res že vnaprej gotovo, da bo diplomant fakultete za šport bolje naučil otroke nogometa kot jaz in ali ni škoda, da bom v takšnem sistemu moral nehati, ker si bom pač moral najti delo za preživetje. Namesto da bi počel to, kar najbolje znam, bom morda pakiral sokove na Fructalu.”

S podobnimi težavami se sooča tudi nekdanja odlična ajdovska rokometašica Ana Žigon, ki ima le to prednost, da je copate prej obesila na klin in si je v boju za občinski športni kruh s sedmimi skorjami že nabrala precej izkušenj: “Sem samozaposlena. Da preživim, so potrebni res veliki napori. V domačem klubu lahko mesečno naberem le 300 evrov. Zato delam za več klubov, sem zunanja sodelavka na osnovnih šolah in pomagam pri programih športnega zavoda. Tako je težko biti kakovosten. Res bi bilo dobro, če bi v Ajdovščini našli način, da bi v panogah, po katerih smo znani daleč naokoli, vendarle še koga trenersko zaposlili.”

Novi ajdovski župan Tadej Beočanin je športnike načelno podprl, a je poudaril, da čez zakonske omejitve ne bo mogel. Po njegovem mnenju bodo lahko odlični domači športniki lahko prišli vsaj do občinskega deleža denarja za trenerje občinskih panožnih šol: “Sprijazniti se je treba, da brez fakultete za šport kandidat za zaposlitev v občinski panožni šoli državnega denarja ne bo dobil, lahko pa na osnovi meril občinske športne zveze zagotovimo del sofinanciranja iz našega proračuna. Mislim, da bodo občinski svetniki kakovostne programe vadbe podprli.”

Vsi na volitve!

Vodja športnih programov na ajdovskem zavodu za šport Primož Sulič je opozoril, da lahko na lokalni ravni največ naredita sloga in angažiranost športnih privržencev: “Prihodnje leto bodo volitve v občinsko športno zvezo. To je priložnost, da si športniki izvolijo dobre predstavnike. Športna zveza mora pripraviti nova merila za sofinanciranje letnih programov športa za leto 2016. Iz njenih rok bodo šla na občinski svet in od tega bodo v znatni meri odvisne prioritete v športu in denar za delavce v njem.”

IGOR MUŠIČ

---