“Sistema ne bomo spreminjali”

Bojan Čotar ima za sabo že veliko rokometne kilometrine kot igralec in trener. V vlogi pomočnika selektorja slovenske izbrane vrste pa si je tudi nabral že kopico raznovrstnih izkušenj.

Novogoričan, ki sta ga športna in življenjska pot vodili v Ljubljano, je bil zraven ob enem najodmevnejših uspehov slovenskega rokometa leta 2000 v Zagrebu. Izbrana vrsta je na evropskem prvenstvu v nepozabni odločilni tekmi ugnala aktualne olimpijske prvake Hrvate, osvojila peto mesto in se kot prva slovenska ekipa v igrah z žogo prebila na olimpijske igre v Sydneyju. Cilji so na svetovnem prvenstvu v Katarju podobni, le pot do Ria 2016 je nekoliko drugačna. Uvrstitev do sedmega mesta zagotavlja dodatne kvalifikacije za olimpijske igre, ki bodo aprila prihodnje leto.

“Želje ima vsak, tudi mi. Vprašanje je, kaj in komu se potem uresničijo. Narava športa je pač taka, da ustvarja zmagovalce in poražence. Cilj je seveda uvrstitev v dodatne kvalifikacije za olimpijske igre oziroma v četrtfinale. Ko pa si enkrat v tej fazi tekmovanja, tudi stopničke niso prav daleč,” je pojasnil 52-letni Bojan Čotar, ki v reprezentanci s selektorjem Borisom Deničem sodeluje pri vseh bistvenih zadevah.

> V Dohi boste branili visoko četrto mesto z zadnjega svetovnega prvenstva v Španiji, po drugi strani pa si reprezentanca ni priborila uvrstitve na lansko evropsko prvenstvo na Danskem. Kaj prinaša ta popotnica v kontekstu bližnjega svetovnega prvenstva?

“Seveda smo pogrešali nastop na Danskem in zahtevne tekme z evropskega prvenstva. Tovrstne izkušnje so neprecenljive. Slovenija premore kakovostno širino za redno uvrščanje na velika tekmovanja, kar smo dokazali z izločitvijo Madžarske v zadnjem situ za letošnje svetovno prvenstvo.”

> Lahko torej mešate štrene veliki rokometni četverki, ki jo v zadnjem obdobju tvorijo Francija, Španija, Hrvaška in Danska?

“Nedvomno, a takšen potencial ima še vsaj pet, šest reprezentanc na tem svetovnem prvenstvu. Drži pa, da je našteta četverica vselej v vlogi glavnih favoritov. Cilje si bomo postavljali sproti. Nasploh to velja za turnirski sistem, kjer si tekme sledijo v hitrem zaporedju, pomembno vlogo pa imajo dnevna forma, zdravstveno počutje, sreča. Najprej se moramo čim bolje odrezati v skupinskem delu in si po možnosti olajšati delo v osmini finala, kjer nas čaka ključni dvoboj.”

> Preboj med najboljšo četverico v skupini A in posledično v izločilne boje ne bi smel biti vprašljiv ...

“Na papirju je že tako. Dejstvo pa je, da tudi na svetovnih prvenstvih ni več naivnih tekmecev oziroma tako imenovanih eksotov. Če nisi osredotočen, potem imaš težave. Tudi zato največ pozornosti namenjamo našim predstavam in pristopu. Tekmece v grobem poznamo, potankosti še pridejo na vrsto. Čile kot tretja reprezentanca z ameriške celine je malo večja neznanka. Stavi na globoko obrambo podobno kot Brazilija, ki je vendarle kakovostnejša. Precej reprezentantov igra v Španiji, pa v Franciji. Gostiteljica prihodnjih olimpijskih iger veliko vlaga tudi v mladinski pogon. Ne nazadnje se je na minulem svetovnem prvenstvu prebila v izločilne boje. Belorusija je naša stara znanka, v obrambi ima širši taktični razpon s poudarkom na plitki razporeditvi, v napadu pa se še vedno veliko vrti okrog Sergeja Rutenke. Katar je s prihodom tujih okrepitev in vrhunskega trenerja Valeria Rivere spremenil koncept. Ekipa je precej bolj disciplinirana in taktično podkovana, za povrh pa igra doma. Španija brani naslov, s čimer je povedano dovolj.”

> Kaj novega lahko ponudi slovenska reprezentanca?

“Sistema ne bomo spreminjali. Temelj je še vedno hitra igra v kombinaciji z ustvarjalnostjo in natančnostjo. Nabor klasičnih zunanjih strelcev ni velik, zato pa imamo precej možnosti za rotacije igralcev. V tem je moč te ekipe, ki bo čakala svojih pet minut, v katerih lahko nagne tehtnico na svojo stran.”

> Domala vsi reprezentanti igrajo v tujini. Je to primerjalna prednost te izbrane vrste v primerjavi s prejšnjimi reprezentančnimi rodovi?

“Seveda je dobrodošlo, da se reprezentanti soočijo z odgovornimi vlogami v tujih klubih ter imajo v rokah in nogah kopico zahtevnih tekem v močnih ligah. Po drugi strani pa sta pogosta spremljevalca napornega tekmovalnega ritma utrujenost in načetost. Tudi zato moramo v reprezentančnih akcijah poiskati ustrezno ravnotežje v vadbenem procesu.”

ALEŠ SORTA

---