“Programov ne bomo krčili”

Eden najuspešnejših primorskih športnih klubov Kajak klub Soške elektrarne ima z marcem novega predsednika. Vladimirja Gabrijelčiča, ki se je upokojil, je nasledil Tomaž Štokelj.

SOLKAN > Praksa, da je direktor Soških elektrarn prevzel tudi mesto predsednika solkanskega kluba, se tokrat ni udejanjila. Kaj pomeni zamenjava za razvejan klubski program in kakšni so obeti za prihodnost, smo se pogovarjali s 47-letnim Novogoričanom Tomažem Štokljem, izvršnim direktorjem trženja v Holdingu slovenskih elektrarn, siceršnjega lastnika Soških elektrarn. Štokelj kajakaški šport dobro pozna. Poldrugo desetletje je zastopal klubske barve na divjih vodah, preden je zaplul v poslovne. Te so prav tako ali še bolj razburkane.

> Klub se v novo obdobje podaja z nekaj rošadami v vodstveni ekipi. Kakšna bo?

“Osvežena, a hkrati tudi preverjena z nepogrešljivimi člani, kot je denimo tajnik kluba Branko Brezigar, sicer tudi podpredsednik Kajakaške zveze Slovenije. Novi je predsednik izvršnega odbora, Rok Filipič, direktor poslovne enote Adriatica Slovenice Nova Gorica. Sicer pa je članstvo še naprej raznovrstno. V njem je zastopana stroka, krajevne skupnosti, starši ...Andrej Grobiša je prevzel vodenje strokovnega sveta, vodenje nadzornega odbora pa Harej Rusjan. Trenerska zasedba ostaja nespremenjena.”

> V kakšni kondiciji je klub?

“Glede na vsesplošen položaj v Sloveniji je stanje v klubu dokaj dobro, a ne gre brez likvidnostnih težav. Poleg likvidnostnega primanjkljaja, ki se pojavlja na začetku vsake sezone, je letos potrebno pokriti še del lanskih obveznosti. To bo ena od prioritetnih nalog novega vodstva. Naredili bomo vse, da klubskih programov ne bomo krčili. Poskušali bomo pridobiti še kakšnega pokrovitelja, kar v teh časih ni enostavno, obenem pa bomo racionalizirali vse stroške, ki niso nujno vezani na izvedbo programa, in iskali dodatne vire prihodkov.”

> Kateri so?

“Vidim jih predvsem v solkanskem kajakaškem centru, ki še ne diha s polnimi pljuči oziroma klubu prinaša premalo denarja. Reprezentance tu trenirajo, a klub od tega nima veliko koristi. Razširiti je treba ponudbo. V prvi vrsti velja urediti progo, da bo izkoristila celoten padec vode in s tem postala zahtevnejša ter bolj zanimiva za starejše kategorije. Vremenske razmere so razmeroma ugodne tudi pozimi, če seveda ni burje. Poleti pa bi lahko razvijali tudi turizem. Drugi klubski center je na Mostu na Soči, zato menim, da bi bilo primerno, če bi poleg tolminske občine klub dejavneje podprlo tudi tamkajšnje gospodarstvo. Več kot polovica tekmovalcev, pa tudi vidnih rezultatov, namreč prihaja z Mosta. Mostarska ekipa je sicer zelo prizadevna in zagnana ter priskoči na pomoč, ko le more, a stroški opreme, priprav in prevozov ostajajo.”

> Prav ekipa z Mosta na Soči je v zadnjem obdobju prevzela štafetno palico tekmovalnih uspehov od solkanskega dela. Kje so razlogi?

“So večplastni. Dejan Testen je dobro zastavil trenersko delo. Po drugi strani je na Mostu in v okolici manj dejavnosti za mladostnike kot na Goriškem. Tudi način razmišljanja je drugačen. V Solkanu smo s takšno miselnostjo pred dvema, tremi desetletji krojili vrh. Tudi na Goriškem je precej obetavnih tekmovalcev, ki pa se v določenem obdobju zasitijo in si poiščejo druge prioritete. Vrzel nastane pri prehodu mladincev v člansko kategorijo. Solkanski klub je slovel po tem, da so njegovi tekmovalci tvorili jedro reprezentance v paradni slalomski disciplini, pri kajakaših. Veljalo bi jo obnoviti.”

> Kako je s progo v Trnovem ob Soči?

“Le ta je premalo izkoriščena, sploh pri mlajših kategorijah. Nekoč je ta naravni poligon s krasno okolico in čarobno Sočo gostil tudi glavna klubska tekmovanja. Sicer je res, da je prizorišče bolj oddaljeno oziroma odmaknjeno za gledalce in posledično tudi manj zanimivo za pokrovitelje. Solkanska proga pa ima še eno primerjalno prednost - regulacijo pretoka vode oziroma uravnavanje vodostaja s pomočjo Soških elektrarn.”

> Boste tudi v prihodnje prirejali evropska in svetovna prvenstva za mlajše kategorije, ki so bila v zadnjih letih kar pogosto na Goriškem?

“Organizacija takšnih tekmovanj pomeni lepo priložnost za promocijo kluba, kajakaškega centra in kajakaškega športa nasploh, a predstavlja po drugi strani velik organizacijski in finančni zalogaj. Če se takšne tekme organizira, mora klub od tega tudi nekaj imeti, za to pa je treba poiskati dodatne vire financiranja, vključno s pokrovitelji. Konec tedna bomo v Solkanu že po tradiciji gostili otvoritveni mednarodni slalom za točke ICF rankinga, junija pa v Bovcu oziroma Kobaridu še tekmi svetovnega pokala v spustu.”

ALEŠ SORTA

---