“Ne bom se še poslovil”
Šport
03. 02. 2015, 19.30
, posodobljeno: 31. 10. 2017, 20.41
Kapetan slovenske rokometne reprezentance Uroš Zorman se je na minulem svetovnem prvenstvu posebej izpostavil. Na igrišču, še bolj pa zunaj njega, pred mikrofoni.
Uroš Zorman (z žogo) se ne bo še poslovil od reprezentančnega dresa.
DOHA
> Težav ne zanika, a hkrati pravi, da, ko je bilo treba, na izločilnem dvoboju z Makedonci, so v reprezentanci strnili vrste. “Glave so bile utrujene. Hočeš nočeš, bereš ne bereš, informacije pridejo do tebe. Priznam, preveč smo se ukvarjali s tem. To bo dobra šola za naprej. Proti Makedoncem smo odigrali pravo moško tekmo,” je pojasnil Uroš Zorman.
>
Zakaj ste se toliko obremenjevali s kritičnimi zapisi?
“Imam dovolj izkušenj, prestal sem že kar nekaj velikih tekmovanj. V tem primeru žrtvujem samega sebe. Kaj imam od tega? Poškodbo, ki me bo z igrišč oddaljila za mesec dni. Zdaj bom prišel v klub in gledal v zrak. V 17 letih reprezentančne kariere se marsikaj nabere. Sodu je izbilo dno in prej ali slej je bilo treba reči bobu bob. Vsak ima pravico do svojega mnenja, zakaj ga sam ne bi imel. Še posebej, ker sem kapetan in lahko s tem zaščitim ekipo. Zdaj ne bo več takega cirkusa, zato upam, da se bo stvar umirila. Odslej teh zadev ne bomo več komentirali.”
>
Potem ko ste bili na SP pred dvema letoma četrti, ste bili v Katarju osmi. Se vrh oziroma boj za medalje oddaljuje?
“Ne. Treba se je ozreti na okoliščine. Centralnega bloka v obrambi zaradi poškodb nikakor nismo mogli sestaviti. Vse od začetka priprav nismo vedeli, v kateri zasedbi bomo igrali. Dolenec dva meseca ni igral tekem, Gaber je prišel na svetovno prvenstvo skoraj brez pogodbe. Prav tako do izločilnih dvobojev nismo imeli levih zunanjih igralcev. Te stvari je treba vzeti v zakup. Lahko rečem, da smo fenomen, glede na velikost in izbor igralcev. Ko smo kompletni, smo konkurenčni. Na tem prvenstvu nam je zmanjkalo širine.”
Za najkoristnejšega rokometaša na svetovnem prvenstvu je bil izbran francoski vratar Thierry Omeyer, ki je tudi član idealne postave. V njej so še levo krilo Valero Rivera (Španija), levi zunanji Rafael Capote (Katar), srednji zunanji Nikola Karabatić (Francija), desni zunanji Žarko Marković (Katar), desno krilo Dragan Gajić (Slovenija) in krožni napadalec Bartosz Jurecki (Poljska).
>
Je napočil čas za kakšno osvežitev oziroma pomladitev reprezentance?
“Če ciljate name, vas še ne bom zapustil. To je bilo sicer moje zadnje svetovno prvenstvo. Upam, da se bom poslovil po olimpijskih igrah, če mi bo zdravje služilo. Še marsikaj lahko dam reprezentanci, na koncu pa bo seveda odločal selektor.”
>
Kako se bo slovenska izbrana vrsta zoperstavila vrhunskim reprezentancam, ko ne premoremo visokih in močnih fantov?
“Ne bi se strinjal. V centralnem bloku imamo tri take, prav toliko je strelcev. Mačkovšek, Cehte in Bilbija so v primerjavi z mano mladi fantje. Vsi govorimo o težavah, po skupinskem delu pa smo imeli najboljši napad, in to brez izrazitega strelca. S prihodom Cehteta smo zabili nekaj lahkih golov. Ko smo kompletni, ne vidim tako velikega primanjkljaja v telesni moči.”
>
Štiri zmage, pet porazov in osmo mesto. Olimpijska vozovnica vendarle še ni v žepu ...
“Poudarek je na še. S svojimi predstavami sicer nisem zadovoljen. Tudi kot ekipa bi lahko marsikaj naredili drugače, sploh te zadnje tekme. Do četrtfinala je bilo vse, kot mora biti. Osnovni cilj smo vendarle izpolnili. Vozovnica za olimpijske kvalifikacije bo slej ko prej prišla.” ALEŠ SORTA