“Ne bom razočaral”

Bližajoče se volitve za novega predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije so - poleg velikega zanimanja - v javnosti vzbudile tudi živahno razpravo o stanju slovenskega športa. Za mnenja o nekaterih aktualnih problemih smo povprašali tri kandidate, ki se potegujejo za to sicer neplačano, a najvišjo funkcijo v slovenskem športu.

LJUBLJANA > Prvi na naša vprašanja odgovarja Andraž Vehovar, bivši vrhunski športnik in nosilec srebrne olimpijske medalje, ki ga je za ta položaj predlagala kajakaška zveza.

> Javnost si v vlogi novega predsednika OKS želi poslovneža, znano osebnost, po možnosti športnika, ki bo sposoben prinesti denar. Boste upravičili ta visoka pričakovanja?

“Javnost ima upravičeno visoka pričakovanja. In odgovornost volilcev je, da javnosti z izvolitvijo najboljšega kandidata jasno sporočijo, da je šport v Sloveniji vedno premikal mejnike. Športni delavci in športna javnost pozna moje karakteristike, in če me bodo izvolili za predsednika OKS, bom naredil vse, da uresničim napovedi. Ne bom razočaral.”

> Janez Kocijančič se od vodenja OKS poslavlja po 23 letih. Kako ocenjujete njegovo zapuščino?

“O uspehih slovenskega športa je bilo veliko povedanega in ocena za nazaj je lahko samo pozitivna. Nekaj je bilo mejnikov, ki so vpisani v zgodovino: pomembna vloga pri priznavanju samostojnosti Slovenije in velikanski uspehi v kratki zgodovini samostojne države. Prihajamo v novo obdobje, ko bo le malo vredna preteklost in bodo vsi ti uspehi pozabljeni, če ne bomo napeli vseh sil, da šport v Sloveniji v nekaterih smislih napreduje in v nekaterih ohrani status.”

> Živahna razprava pred volilno skupščino je na površje naplavila nekaj tem. Prva je seveda denar in financiranje vrhunskega športa, pa davčne olajšave za vlagatelje, prepoved prodaje piva na športnih tekmovanjih in legalen prihod tujih stavnic. Kje vidite glavne probleme financiranja slovenskega športa?

“Tema je pereča; prav zato sem k sodelovanju povabil - in k sreči se je odzval - Marjana Batagelja, ki bo imel glavno vlogo pri oblikovanju vzdržne finančne perspektive slovenskega športa. Ko govorimo o financiranju športa, imamo pred očmi celoto. OKS ni samo vrhunski šport, je Olimpijski komite in Združenje športnih zvez. Torej govorimo o financiranju in razvoju te celote. Omenjene pobude poznam in jih ocenjujem skladno s svobodo poslovnega delovanja. Prepovedi so se vedno izrodile, medtem pa je vzgoja za drugačno, bolj športno življenje, po navadi padla na plodna tla. Slovenski šport je v obdobju krize že krenil v pravo smer iskanja cenejše racionalnejše in učinkovitejše organiziranosti in sponzorskega financiranja. Naša naloga je, da to smer okrepimo, da pomagamo zvezam in klubom na pot samovzdrževanja. Organizirali bomo center za pomoč panožnim zvezam, ki bo pomagal pri pridobivanju evropskih sredstev. Predlagali bomo, da država financira prvo zaposlitev mladih po končani fakulteti v športnih organizacijah. Spremeniti je potrebno tudi zakonodajo, ki je razdrobila klubsko in društveno aktivnost na lokalni ravni.”

> Se zavzemate za določitev prioritetnih športov v državi?

“Ne.”

> Težave so tudi pri vzgoji mladih športnikov, kjer je financiranje predvsem breme staršev. Mnogim se toži po nekdanji sistemski ureditvi, ko je bil šport dostopen vsem. Kakšno je vaše mnenje o tej temi?

“Z vprašanjem ste preskočili bistveno prvo fazo: financiranje vključevanja otrok v šport. Ta je zares zapostavljena. Kljub velikim besedam o športnosti naroda smo v vrhu deleža debelih in neaktivnih otrok. Vse politike - zdravstvena, športna in socialna - se morajo združiti za spremembe na tem področju. Uspeh pri vključitvi otrok v šport bo med drugim privedel tudi do naslednje stopnje in vašega vprašanja: financiranje vadbe otrok za vrhunski šport. Kopica razlogov je za stanje, kot ste ga pravilno navedli: glavni financer so starši. Preden pokažemo s prstom na državo in premalo denarja moramo tudi sami veliko postoriti: se organizirati skladno z zmožnostmi, se naučiti marketinga in trženja, spoštovati prostovoljstvo in napeti vse sile za spremembo tiste zakonodaje, ki preprečuje učinkovitejše delovanje klubov in društev.”

> Pritožujejo se tudi nekateri bivši vrhunski športniki, ki menijo, da bi država zanje po končani karieri lahko storila več …

“Država bi lahko v času njihove kariere naredila vse, da so primerno izobraženi, da lahko skladno s svojo pozitivno prezenco prevzamejo pomembne družbene in poslovne funkcije. Veliki šampijoni bi morali dobiti mesto v športni strukturi, če jih to zanima.”

> Predsednik OKS ni profesionalna funkcija. Koliko sploh ima pooblastil, da dejansko prispeva k spremembi športne politike?

“OKS in ZŠZ je ključna športna institucija in glavni motivator sprememb športne politike v Sloveniji. Ne deli denarja, dela pa vse drugo. Prav tako pomembna je diplomatska funkcija, ki jo ta organizacija izvršuje. Dvomim, da je bila kdaj v Sloveniji usklajevana z drugimi pomembnimi zunanjepolitičnimi institucijami. Prizadeval si bom za takšno usklajevanje. Zato bomo oblikovali posebno koordinacijsko telo.”

Skupščina OKS-ZŠZ z volitvami organov za novo mandatno obdobje 2014-2018 bo v torek, 16. decembra, ob 15.30 v Beli dvorani Grand Hotel Union v Ljubljani.

> Po čem se vaš program bistveno razlikuje od programa vaših protikandidatov? Kako ste se lotili iskanja podpore med delegati skupščine?

“Menim, da je naš program prinesel kopico novih pogledov, in upam, da jih bosta oba kandidata do konca predvolilne bitke vzela za svoje. Od prepričanja, da moramo prenoviti marketinško finančno stanje in znanje v celotni športni strukturi in ga prilagoditi novim časom, poudarka, da nam nič ne pomagata dva nova sponzorja OKS, če ne zagotovimo programov za vključevanje otrok, tudi otrok iz socialno šibkih sredin, v šport na lokalni ravni. Prinašamo spoznanje, da birokratske zapovedi predstavljajo veliko oviro in strošek za klube, društva in zveze, in prostovoljstvo postavljamo tja, kjer mora stati: v center razvoja slovenskega športa. In šport imamo radi kot ljudje; vsi smo zagrizeni rekreativci.”

ALJA TASI

---