“Imel sem lepo kariero”

Če Bine Pišlar ne bi bil rojen ob morju, bi bil prav gotovo biatlonec. Tako pa se je zaljubil v veslanje. Vzporedno z uspešno športno kariero - osvojil je tudi naslov svetovnega prvaka - je doštudiral in kmalu zatem postavil veslo v kot. Postal je podjetnik, si ustvaril družino, danes pa kot trener Veslaškega kluba Izola s svojimi izkušnjami pomaga mladim veslačem.

IZOLA > “Biatlon je moj najljubši šport, ker je zelo garaški. Ko gledam tekmovalce, kako vsi penasti tečejo v klanec, prav občutim njihovo agonijo. Pri veslanju je bilo popolnoma isto. Ko si bil mrtvo utrujen, si še vedno dal vse od sebe. Biatlonci pa se morajo vmes še ustaviti, da se jim umiri srčni utrip, in potem streljati, in to stoje. To je pa res pika na i,” Bine Pišlar v smehu razloži svojo, za Izolana nekoliko nenavadno izbiro najljubšega športa.

Veslanje ni videti ne vem kako zanimiv šport, pripomni. “Ni ekipe, ni žoge.” Njegov oče je bil nogometni vratar, a ga brcanje žoge ni pritegnilo. “Všeč so mi individualni športi. Vedno sem najraje veslal v enojcu. Želel sem biti sam svoje sreče ali nesreče kovač. Disciplina, odrekanje in trdo delo ... Vsak šport je garanje.”

Premlad končal športno pot

Danes 31-letni Pišlar je eden najuspešnejših primorskih veslačev. Visok je 180 centimetrov in težak 72 kilogramov, zato je tekmoval v lahki kategoriji, kjer veslačeva teža ne sme preseči 72,5 kilograma. Leta 2003 je v Beogradu postal svetovni prvak med mlajšimi člani, na članskem SP v Milanu pa je bil odličen četrti. Leto kasneje je na SP v Poznanu med mlajšimi člani osvojil bronasto medaljo, leta 2006 pa je bil zopet četrti na članskem SP v Eatonu.

Tri leta kasneje je sklenil svojo športno pot. Obžaluje le, da nikoli ni tekmoval na olimpijskih igrah. Lahki enojec namreč ni olimpijska disciplina, dovolj dobre ekipe lahkega dvojnega dvojca, ki bi izpolnila olimpijsko normo, pa v slovenski reprezentanci nikoli niso uspeli sestaviti. “Ne vem, kaj nam je vsakič zmanjkalo. Gotovo je bil vedno problem, da smo zelo pozno sestavili posadko,” se spominja in doda: “Mislim, da sem premlad končal svojo športno pot, vendar v veslanju takrat nisem več videl prihodnosti, vsaj kar zadeva finance. Vse vikende sem preživel na Bledu ali na tekmah ... Vsega je bilo preveč.”

Univerzitetnemu diplomiranemu inženirju kemijskega inženirstva, kot se glasi Pišlarjev strokovni naziv, se je želja po veslanju vrnila čez kakšno leto. “Ampak spet bi se vrnil v isti sistem, zato se za to nisem odločil,” pravi. Veslanje kot tako pa se mu ni zamerilo; doma ima še vedno simulator veslanja, t. i. ergometer.

Takoj si je našel službo

Po diplomi si je takoj našel službo, saj kemijskih inženirjev pri nas ni veliko. Prvo leto je delal v nekem podjetju v Kopru, nato pa se je odločil za samostojno podjetniško pot. Med drugim projektira, svetuje in prodaja kemikalije za čistilne naprave. “Ko sem si našel službo, sem imel spet neki novi cilj. Ko se odločim, se odločim. Veslanja nikoli nisem jemal kot profesionalizem, prej kot hobi, pa čeprav zelo zahteven hobi.”

V Veslaškem klubu Izola, za katerega je nastopal Pišlar, je po Vladu Krulčiču vodenje treningov prevzel Denis Kekič. “Pri tem sem mu malce pomagal, ko pa sem videl, da se je zbrala res zanimiva ekipa veslačev, sem jim želel s svojimi izkušnjami še bolj priskočiti na pomoč,” pojasni svoj skok v trenerske vode, ki se je zgodil približno pred letom dni. Ne vodi vseh treningov, ker bi bilo to ob vseh drugih obveznostih preveč. Trenutno ima prednost družina z majhnima otrokoma.

“Nekaj perspektivnih veslačev imamo in z njimi kar lepo delamo. Letos smo imeli tudi eno veslačico na mladinskem svetovnem prvenstvu. To je treba zdaj dvigniti na višjo raven in z dobim treningom kaj narediti,” pravi Pišlar. Noče, da ga mladi veslači gledajo kot veliko avtoriteto. Rad bi jim le pomagal, da se razvijejo v dobre športnike. Tudi glede razvoja primorskega veslanja, ki trenutno nekoliko stagnira, je optimističen. Meni, da gre le za menjavo generacij in da vsi trdo delajo.

“Mislim, da sem imel lepo kariero,” ocenjuje. “Morda bi kaj spremenil, da bi osvojil še kakšno medaljo na članskem svetovnem prvenstvu, z ostalim pa sem zadovoljen.”

ALJA TASI

---