Zore prevzel vodenje ljubljanske nadškofije

Novoimenovani ljubljanski nadškof metropolit Stane Zore je v ljubljanski stolnici prejel škofovsko posvečenje, zatem pa je tudi uradno prevzel vodenje ljubljanske nadškofije. V škofa ga je posvetil apostolski nuncij Juliusz Janusz, ki je poudaril, da od novega škofa pričakujejo veliko. Kot pravi, so škofove naloge, da posvečuje, uči in vodi.

Novoimenovani ljubljanski nadškof metropolit Stane Zore je v ljubljanski stolnici prejel škofovsko posvečenje, zatem pa je tudi uradno prevzel vodenje ljubljanske nadškofije Foto: STA
Novoimenovani ljubljanski nadškof metropolit Stane Zore je v ljubljanski stolnici prejel škofovsko posvečenje, zatem pa je tudi uradno prevzel vodenje ljubljanske nadškofije Foto: STA

LJUBLJANA > S polaganjem rok je na slovesnosti, ki se je začela ob 15. uri, Zoreta v nadškofa kot glavni posvečevalec posvetil apostolski nuncij v Sloveniji Juliusz Janusz, nato pa so nanj roke položili še vsi preostali navzoči škofje iz Slovenije in tujine, med njimi tudi kardinal Franc Rode. Še pred tem so prebrali papeško listino o Zoretovem imenovanju in prisluhnili Januszovi pridigi, v kateri je spregovoril o vlogi in pomenu škofa.

Za svoje škofovsko geslo si je Zore izbral svetopisemske besede Veselite se v gospodu. Izbral si je tudi svoj grb, v katerega so umeščeni zlata zvezda, lipova vejica in simbol frančiškanov. Zvezda predstavlja Marijo, vejica z lipovimi listi njegovo domačijo v Znojilah, frančiškanski simbol pa redovniško vejo, iz katere prihaja. V grbu so tri barve - bela, modra, rdeča - ki napeljujejo tudi na slovenske narodne barve.

V listini o imenovanju je papež Frančišek spomnil, da je moral novega nadškofa imenovati zaradi odpovedi službi "častitljivega brata Antona Stresa", pri iskanju njegovega naslednika pa so "zaupljivo pomislili", da je Zore "obdarjen z ustreznimi vrlinami in darovi ter izkušen v upravljanju", da bi lahko prevzel to službo. V nadaljevanju je papež zapisal nekatere formalne postopke, ki morajo slediti imenovanju, na koncu pa Zoreta izročil v priprošnjo Mariji, svetemu Frančišku ter blaženim Slovencem in frančiškanom. Položil mu je na srce, naj si "izprosi nenehno Božjo pomoč" in marljivo poučuje, "da je večno odrešenje mogoče doseči samo po veri v Jezusa Kristusa".

Nuncij Janusz je spomnil, da prvič v 550 letih zgodovine ljubljanske škofije slednjo prevzema frančiškan, in izpostavil, da je škofija tudi sicer prepojena z navzočnostjo in pastoralno aktivnostjo frančiškanov. Različne poti, ki jih je mogoče izbrati na kratki poti od frančiškanov ob ljubljanskem Tromostovju, kjer je Zore deloval pred tem, in do sedeža ljubljanske nadškofije, pa je nuncij uporabil za ponazoritev svoje želje, kako naj bi potekalo Zoretovo delo. "Na poti od Prešernovega trga do stolnice lahko izberete enega od treh mostov, ki se stekajo in se povežejo na drugi strani brega. Morda je občasno v škofiji tako, da škofijski duhovniki izberejo en most, redovniki in redovnice drugega in verniki tretjega. Moje in naše želje so, da bi ta različnost poti, ki je upravičena, vodila do stolnice, do škofa kot porok edinosti, da bi skupaj šli pod njegovim vodstvom Kristusu naproti," je dejal.

Še pred posvetitvijo je Zore javno izpovedal vero in pripravljenost skrbeti za oznanjevanje neokrnjenega nauka, ob posvetitvi pa je prejel tudi zunanja znamenja škofovske službe - škofovski prstan, škofovsko pokrivalo (mitro) in pastirsko palico. Ko se je obred posvetitve končal, je apostolski nuncij Zoreta povabil, naj sede na svoj nadškofovski sedež, in ga s tem tudi uradno umestil na čelo nadškofije.

STA


Najbolj brano