Židan dogodke glede Grčije pripisuje tudi ravnanju EU

Zunanji minister in predsednik Desus Karl Erjavec meni, da do dogovora z Grčijo ne bo prišlo, grška vlada pa se je za referendum odločila, ker ne more izpolniti nerealnih predvolilnih obljub. Po mnenju predsednika SD Dejana Židana pa je krivdo mogoče iskati tudi v na trenutke pokroviteljskem, mogoče celo privoščljivem ravnanju voditeljev EU.

LJUBLJANA > “Očitno se je grški premier Aleksis Cipras odločil za referendum, ker ne more izpolniti nerealnih predvolilnih obljub o tem, da Grčiji ne bo treba izpolnjevati obveznosti, ki jih je postavila EU,” je dejal zunanji minister Karl Erjavec in dodal, da “verjetno lahko pozabimo na denar, ki smo ga dali Grčiji”.

Erjavec meni, da želi grška vlada svoj očiten neuspeh v pogajanjih z EU pokriti z referendumom in da se Grčiji bliža politična kriza, ki bo imela za posledico predčasne parlamentarne volitve ali celo izstop te države iz območja evra.

Dejan Židan pa opozarja, da pri dogajanju v Grčiji ne gre samo za finančno, temveč tudi za gospodarsko, socialno in politično krizo. Grčija je občutljiva mejna država, izpostavljena vojni v Siriji in Iraku ter begunski krizi, je izpostavil.

Dodal je, da v petih mesecih pogajanj voditelji EU in grške vlade niso zmogli poiskati rešitve, ki bi bila verodostojna in socialno vzdržna. “Krivde ni mogoče iskati samo na strani predvolilnih obljub grške vlade, ki jih je v praksi nemogoče realizirati, temveč tudi na trenutke pokroviteljskem, mogoče celo privoščljivem ravnanju voditeljev EU,” ugotavlja prvak SD.

Kot pravi, je referendumsko odločanje v Grčiji njihova legitimna pravica, naloga Evropske komisije in voditeljev pa je “iskanje kompromisa, ki ne bo dodatno kaznovanje grških ljudi za napačne odločitve njihovih oblasti”.

Premier Miro Cerar se je dogajanja v zvezi z Grčijo v soboto dotaknil v izjavi ob robu srečanja državnikov pod Najevsko lipo v Črni na Koroškem. Napoved referenduma ga je presenetila, pri čemer je menil, da gre za nekorektno potezo grške vlade in njenega predsednika. Dodatno pa dogajanja Cerar za zdaj ne komentira.

Grški parlament je ponoči potrdil Ciprasov predlog, da bi Grki na referendumu 5. julija odločali o pogojih mednarodnih upnikov v zameno za nadaljnjo pomoč. V torek pa se izteče rok, ko mora Grčija Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) vrniti skoraj 1,6 milijarde evrov pomoči. Finančni ministri območja evra namreč v soboto niso podaljšali programa pomoči Grčiji.

Scenarijev o tem, kako se bo razpletla grška kriza, je sicer veliko, segajo pa od čim bolj nadzorovanega izstopa Grčije iz evrskega območja do še vedno možnega razpleta, ko bi Grčija in posojilodajalci zadnji trenutek le dosegli dogovor. Tekom današnjega dne bo o razmerah v Grčiji razpravljal tudi svet Evropske centralne banke (ECB).

STA

---