Židan: Tožba zaradi terana najpozneje do konca avgusta

Slovenija bo tožbo proti Evropski komisiji zaradi dodelitve izjeme Hrvaški pri uporabi imena teran vložila najpozneje do konca avgusta, je danes v Bruslju sporočil kmetijski minister Dejan Židan. Akt za dodelitev izjeme bo predvidoma začel veljati v sredo, rok za vložitev tožbe se izteče 19. septembra, je še pojasnil minister.

BRUSELJ > Židan je danes na zasedanju kmetijskih ministrov EU v Bruslju uradno obvestil, da bo Slovenija tožila Evropsko komisijo zaradi uveljavitve delegiranega akta za dodelitev izjeme Hrvaški, ki je predvidena v sredo.

Slovenski minister je v daljšem govoru znova izpostavil slovenske postopkovne in vsebinske argumente proti izjemi, vključno z mnenjem, da je komisija prekoračila svoje pristojnosti.

Direktor Vinakras Sežana in predsednik Civilne iniciative za teran Marjan Colja meni, da je bila možnost Slovenije za zavrnitev delegiranega akta o dodelitvi izjeme Hrvaški za teran danes minimalna ali celo nemogoča. Ob tem pa je zadovoljen, da sta bili proti takemu dodeljevanju izjem dve največji vinski državi na svetu - Italija in Francija. "S tem sta dokazali, da se zavedata, da ni prav tako delati, ko je neka zaščita že podeljena. Evropska komisija je pač politično odločila, da bo to naredila. Žalosti me, da take stvari, ki se tičejo predvsem ljudi, pokrajin in dežel, rešujejo politično, brez minimalnega upoštevanja stroke," je danes še dejal Colja. V letih boja za ohranitev terana kot slovenskega vina Evropska komisija ni upoštevala prav nobene slovenske zahteve. "Človek nima besede o takem delu Evropske komisije, take si res ne zaslužimo," je dodal Colja. Ob tem je napovedal, da bodo kmetijskemu ministrstvu tako kot doslej pomagali pri pripravi tožbe pred evropskim sodiščem. Že doslej so sodelovali na tem področju s kmetijskim ministrstvom, v kratkem pa bodo pripravili tudi sestanek za dogovor o delu v prihodnje.

Zahtevano večino za zavrnitev akta je bilo po Židanovih navedbah nemogoče dobiti, so se pa oglasile Italija, Francija, Madžarska in Slovaška, ki so vse podvomile v takšen način podeljevanja izjem.

Delegirani akt je mogoče zavrniti z absolutno večino v Evropskem parlamentu ali s super kvalificirano večino članic, kar pomeni, da bi moralo proti glasovati 72 odstotkov članic, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov prebivalstva.

Zahtevano večino je v primerih, ko gre za interes dveh članic, izjemno težko pridobiti, saj se načeloma države ne želijo izpostavljati in postavljati po robu komisiji, če ne gre za njihove lastne interese.

STA

---