Židan: Slovenija bo izkoristila možnost dodatne zaščite pred GSO

Slovenija bo izkoristila možnost dodatne zaščite pred gensko spremenjenimi organizmi, ki jo bodo omogočila nova pravila EU, je povedal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan. Slovenija je to področje uredila že z zakonom o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami, Židan zagotavlja, da se ta zaščita ne ukinja.

LJUBLJANA > Evropski parlament je v torek potrdil nova pravila za gensko spremenjene organizme (GSO), ki članicam EU omogočajo omejitev ali prepoved pridelave gensko obdelanih poljščin na svojem ozemlju, tudi če je ta dovoljena na evropski ravni. Prepoved je mogoča ne le iz zdravstvenih in okoljskih, temveč tudi iz socioekonomskih razlogov.

“Zaščita” pred pridelavo GSO

V Sloveniji pridelave GSO ni, naša država pa je to področje uredila z zakonom o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami, ki je eden najstrožjih v EU. “Ta zakon v praksi praktično onemogoča, da bi se GSO pri nas vzpostavili,” je dejal Židan.

Zadovoljen je, da bo na evropski ravni kmalu na voljo dodatna zaščita. “Slovenija se bo seveda poslužila dodatne možnosti, ki jo sedaj dobivamo na razpolago - da se posamezni GSO na ravni EU dovoli, posamezna članica pa lahko njegovo uporabo doma prek predpisanega postopka prepove,” je povedal minister.

Pojasnil je, da bo prepoved moč doseči na dva načina. Prva možnost bo v fazi registracije na evropski ravni, druga pa, ko bo GSO na evropski ravni registriran, a se bo lahko posamezna država borila, da se jo iz tega izvzame.

O morebitnih zavrnitvah GSO odloča tudi javno mnenje

Židanu se zdi pomembno tudi, da so bile pri pripravi zakonodaje upoštevane pripombe Slovenije. “Ena od njih je bila ta, da mora biti zelo jasno napisano, da so lahko razlog za zavrnitev GSO tudi socioekonomski razlogi. Če povem zelo preprosto, je to javno mnenje. Če javno mnenje tega ne dovoli, je to socioekonomski razlog, ki se lahko upošteva pri prepovedi,” je dejal.

In kako naprej? Minister se bo ob robu mednarodnega sejma za hrano, kmetijstvo in hortikulturo Zeleni teden v prihodnjih dneh v Berlinu o tem posvetoval z ostalimi kolegi, ki so v skupini držav, ki se borijo proti uporabi GSO. Med njimi sta tudi Avstrija in Nemčija.

Države bi se lahko namreč dogovorile, da bodo pripravile podoben ali skupni pravni akt, ki bo predpisal tehnični postopek, kako država vloži svojo zahtevo za omejitev ali prepoved na pristojno institucijo EU. “Lahko bi imele podoben postopek ali pa bo vsaka država izbrala svojo pot. Slovenija bo v vsakem primeru pripravila svoj pravni akt,” je dejal in dodal, da bomo verjetno pripravili zakon.

Kdaj bi ga lahko dobili, je težko napovedati. Kot pravi Židan, morajo nova pravila potrditi še pristojni ministri na ravni EU, kar se bo verjetno zgodilo januarja, nato pa lahko začnemo s pripravo lastnega pravnega akta.

Židan opozarja, da gre v tem primeru za dodatno zaščito, ki jo omogoča evropska zakonodaja. “Zaščita, ki jo imamo v Sloveniji že zdaj, se v nobenem primeru ne ukinja. Slovenija je v tem trenutku zaščitena z zakonom o soobstoju in ta zakon ostaja. Z evropsko direktivo dobimo novo pravno možnost, ki nam daje še večjo pravno varnost, in to dodatno možnost bomo izkoristili,” je zagotovil minister.

Za zdaj le Monsantova koruza

Pridelava gensko spremenjenih poljščin je že 15 let predmet vroče polemike v EU. V EU se prideluje le ena vrsta gensko spremenjenega proizvoda - Monsantova koruza MON810, in to v glavnem v Španiji. Devet članic unije je njeno pridelavo že popolnoma prepovedalo. To so Avstrija, Bolgarija, Francija, Grčija, Italija, Luksemburg, Madžarska, Nemčija in Poljska.

STA

---