Zelena luč za drugi tir

Vlada je na današnji dopisni seji izdala dopolnitev uredbe o državnem lokacijskem načrtu za drugi tir železniške proge na odseku Divača-Koper. Uredba je podlaga za projekte za pridobitev gradbenega dovoljenja.

LJUBLJANA > V državnem prostorskem načrtu kot izvedbenem prostorskem aktu za državno prostorsko ureditev so določene rešitve glede prometnotehničnega, komunalnega, varnostnega, okoljevarstvenega urejanja prostora, pa tudi krajinskega oblikovanja ter urbanističnega in arhitekturnega posega v prostor glede drugega tira.

Vlada ne nasprotuje morebitni odobritvi posojila EIB Luki Koper v višini do 36 milijonov evrov za podaljšanje prvega pomola.

V spremembah in dopolnitvah državnega prostorskega načrta so načrtovane rešitve, za katere je bilo v fazi podrobnejšega načrtovanja ugotovljeno, da jih ni mogoče izvesti na podlagi veljavne uredbe o državnem lokacijskem načrtu za drugi tir železniške proge na odseku Divača-Koper.

Vlada je na seji sklenila tudi, da ne nasprotuje morebitni odobritvi posojila Evropske investicijske banke (EIB) Luki Koper v višini do 36 milijonov evrov za financiranje investicije v podaljšanje prvega pomola v Luki.

EIB je ministrstvo za finance novembra lani obvestila, da jo je Luka Koper zaprosila za posojilo v višini do 36 milijonov evrov, in ministrstvo pozvala, da v skladu s statutom EIB izda mnenje o tem posojilu. Luka Koper bo sredstva posojila namenila za financiranje podaljšanje prvega pomola. Posojilo EIB bo zavarovano z jamstvom sprejemljivim za banko.

Luka Koper je 10. februarja pridobila pozitivno mnenje resornega ministrstva za infrastrukturo in prostor za dolgoročno zadolžitev ter 2. julija soglasje ministrstva za finance k začetku postopka dolgoročne zadolžitve.

Soglasje finančnega ministrstva je bilo dano za višino zadolžitve do 36 milijonov evrov s predvidenim rokom sukcesivnega črpanja v obdobju treh let po podpisu pogodbe o zadolžitvi ter s 15-letno ročnostjo zadolžitve s triletnim moratorijem na vračilo glavnice zadolžitve ali 20-letno ročnostjo s petletnim moratorijem na vračilo glavnice zadolžitve.

STA

---