• V Združenju etažnih lastnikov v zakonu želijo rešitve, ki bodo 
omogočile nadzor nad delom upravnikov, da bi bilo upravljanje večstanovanjskih stavb bolj pregledno in učinkovito.
    V Združenju etažnih lastnikov v zakonu želijo rešitve, ki bodo omogočile nadzor nad delom upravnikov, da bi bilo upravljanje večstanovanjskih stavb bolj pregledno in učinkovito.
    Foto: Tomaž Primožič/Fpa

Združenje etažnih lastnikov za nadzor nad delom upravnikov

ponedeljek, 19. junij 2017, 13:44

Združenje etažnih lastnikov Slovenije od ministrstva za okolje in prostor zahteva, da jih vključi v pripravo sprememb stanovanjske zakonodaje, ne da jih vabi le na predstavitve že izdelanih izhodišč. V zakonu želijo rešitve, ki bodo omogočile nadzor nad delom upravnikov, da bi bilo upravljanje večstanovanjskih stavb bolj pregledno in učinkovito.

LJUBLJANA > “Nismo proti upravnikom. Želimo pa dobre upravnike, ki bodo zagotovili kakovostno upravljanje in vzdrževanje stavb,” je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejala podpredsednica združenja Nataša Kušar.

Upravniki se obnašajo, kot da so lastniki

Etažni lastniki so po veljavni zakonodaji v podrejenem položaju glede na upravnika, ki ga plačujejo. Upravniki se obnašajo, kot da so lastniki, lastniki pa najemniki stanovanj, je bil kritičen predsednik združenja Iko Mirko Mayer. “Mi smo lastniki, kar pomeni, da bi morali imeti prvo in zadnjo besedo pri upravljanju z našimi nepremičninami,” je poudaril.

Zato od ministrstva zahtevajo, da začne postopek sprememb zakonodaje voditi v sodelovanju z etažnimi lastniki. Po podatkih združenja je v Sloveniji okoli 450.000 etažnih lastnikov, torej gre za “ogromno skupino državljanov, ki ne sme biti spregledana”, je dejal Mayer.

Želijo, da bodo v zakonu jasno opredeljene naloge upravnikov, ki bi morali kot servis etažnih lastnikov prevzeti tudi odgovornost za svoje delovanje in odgovarjati v primeru kršitev.

Bolj določno bi bilo treba opredeliti odpoved pogodbe upravniku in določiti, katere posle lahko opravlja v času odpovednega roka. Zagotoviti bi bilo treba, da bodo upravniki sodelovali z etažnimi lastniki. “Mi jih plačujemo, da sodelujejo z nami, da upravljajo z našo lastnino. Da ne bi bilo več primerov, ko upravnik ob odpovedi pogodbe reče, da on pa 'iz svoje hiše ne gre',” je dejal predsednik Kurilnega odbora Deteljica, ki so ga ustanovili lastniki iz 12 stavb z ogrevanjem iz skupne kotlovnice na območju Tržiča, Igor Praprotnik.

Uvedli bi mandat upravnika

Zavzemajo se tudi za to, da bi se uvedel mandat upravnika. Po njihovem predlogu bi trajal tri leta, zagotovil pa da bi, da bi se upravniki trudili dobro opravljati storitev.

Treba bi bilo razširiti pristojnosti nadzornih organov etažnih lastnikov, so prepričani, in zagotoviti denar za delovanje teh organov, na primer za najem pravnih strokovnjakov. Zavzemajo se za razširitev pristojnosti inšpekcije, ki naj bi tudi prednostno obravnavala prijave nadzornih odborov.

V zakon bi vnesli določbo, da bi moral upravnik nadzorne odbore vključiti v postopke izbire izvajalcev del in dobaviteljev.

Opozarjajo, da bi bilo treba tudi uskladiti določbe različnih zakonov, denimo glede opredelitve posamezne stavbe in odgovornosti za zagotavljanje požarne varnosti. Zavzemajo se za to, da bi v soseskah lahko posamezne stavbe (vhodi) imele svoje upravnike, delitev skupnih stroškov pa bi opredelili s posebnimi pogodbami.

Opozarjajo na nujnost bolj učinkovitega določanja lastništva zemljišč, ki pripadajo stavbi. Kot je povedal predsednik Društva etažnih lastnikov Velenje Damjan Smonkar, sodni postopek traja že od leta 2011, občina, ki se je vpisala kot lastnik zemljišč, pa je na primer na območju uvedla plačljivo parkiranje.

Etažni lastniki želijo sodelovati pri spremembi zakonodaje

V združenju opozarjajo, da je ministrstvo v skupino za pripravo zakona povabilo le predstavnike upravnikov in gospodarske zbornice, njih pa vabi le na predstavitve že izdelanih izhodišč, ki jih v združenju zavračajo. “V končnih izhodiščih so upoštevani le interesi upravnikov, ne pa etažnih lastnikov glede nadzora nad upravniki,” je dejala podpredsednica združenja Kristina Kulonja Horvat. Opozorila je, da se tako ponavlja praksa iz leta 2003, ko da je bil zakon že pripravljen po interesih upravnikov in “vidimo, kam nas je ta praksa pripeljala”.

Svoje predloge so poslali ministrstvu, a jih to ni upoštevalo. Od ministrstva zahtevajo, da jim pred javno predstavitvijo izhodišč za prenovo stanovanjske zakonodaje, ki bo v petek na Agenciji za okolje v Ljubljani, posreduje dokumentacijo z vsemi zbranimi predlogi in pripombami ter obrazložitvijo, zakaj določen predlog ni bil upoštevan.

STA


Povej naprej: