Zdravniki pomirjeni, ostali del zdravstva pa nezadovoljen

Zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc in predsednik zdravniškega sindikata Fides Kuštrin sta v soboto zvečer parafirala sporazum o začasni prekinitvi zdravniške stavke. Uskladitev stališč je vodila v uskladitev sporazuma - podlage za zamrznitev stavke za pol leta. Nad dogovorom niso navdušeni v Sindikatu zdravstva Slovenije, češ da zanemarja preostale poklice v zdravstvu.

LJUBLJANA > Zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc je v soboto zvečer s predsednikom zdravniškega sindikata Fides Konradom Kuštrinom parafirala aneks h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike, posebni del k tarifni pogodbi in sporazum o prekinitvi stavke s prilogami.

“Najpomembnejši je del, ki vsebuje podrobnejša merila za vladni projekt skrajševanja čakalnih dob, večjo kakovost storitev in več časa za bolnike, s čimer bomo uvedli variabilno nagrajevanje po posebnih merilih tako za primarno kot za sekundarno raven zdravstva,” obljublja ministrica.

Pilotni projekt skrajševanja čakalnih dob bodo zagnali aprila, učinki bodo postopni. Najprej bo treba vzpostaviti evidence preverjanja opravljenega dela. Projekt nagrajuje kakovost opravljenega dela in omogoča daljši čas obravnave bolnikov, s čimer bo razbremenjena bolnišnična raven, saj bodo bolniki že v zdravstvenih domovih dobili več storitev. Zanj bo vlada dodatno namenila 36 milijonov evrov, v dogovoru s finančnim ministrstvom bo denar nakazan posebej za ta namen v zdravstveno blagajno.

Jeza preostalih v zdravstvu

Takoj zatem so povzdignili glas v Sindikatu zdravstva Slovenije, kjer opozarjajo, da bodo zdaj “tisti, ki so čakalne vrste ustvarili, prejeli nagrado, če jih skrajšajo”. Čudi jih, da ministrstvo velikodušno nagradi zdravnike, preostalo zdravstveno osebje pa pozablja. Zdravniki bodo sicer več delali, a bodo zato več zaslužili. Kaj pa denimo medicinske sestre, strežnice, vzdrževalci, administratorke? Bodo zdravniki ob več dela tudi sami čistili operacijske dvorane, iskali kartoteke, asistirali in opravljali vse nujno delo, brez katerega bi delo zastalo?

Kuštrin je za Primorske novice včeraj poudaril: “Veliko smo že dosegli, a nujna bo sprememba oziroma odprava zakona o plačah v javnem sektorju. Plače morajo urejati panožne kolektivne pogodbe. Se pa večina preostalih sindikatov s Štrukljem na čelu tega zakona še kar oklepa. Upamo, da smo jih zdaj spodbudili, da bodo zahtevali ureditev v sklopu branžnih kolektivnih pogodb.”

Korak k odpravi rigidnega zakona?

Kuštrin izpostavlja, da je zakon o sistemu plač v javnem sektorju “rigiden, onemogoča napredovanje nad 57. plačnim razredom in gre za uravnilovko! Vlada obljublja, da bo v parlament spremembe poslala do novega leta. V zdravstvu in drugod je veliko strokovnjakov, ki opravljajo redka specialna dela, a ne morejo biti primerno nagrajeni. Tudi redki specialisti na klinični ravni za izjemne dosežke niso primerno plačani. Dosegli smo tudi razvrstitev zdravnikov brez licence (splošne medicine, ki nimajo opravljene specializacije iz družinske medicine, a to delo dobro opravljajo) in zobozdravnikov brez licence (nimajo posebne specializacije znotraj zobozdravstva). Tu je še uvrstitev višjih specialistov - gre za karierno pot.”

V pogajanjih je ministrica Fidesu predložila pisni predlog dogovora o posebnem pilotnem projektu za preizkus možnosti variabilnega nagrajevanja zdravnikov. Če se bo izkazal za učinkovitega, ga bodo vgradili v zakon o upravljanju in vodenju javnih zdravstvenih zavodov in bo primer dobre prakse, kako v javnem sektorju stimulirati boljše delo.

V aneksu h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike so na novo ovrednotena delovna mesta specializantov, višjih zdravnikov in zobozdravnikov z licenco ter višjih specialistov. Zajema dogovor o spremembah pravilnika o plačilu za delo po podjemnih pogodbah ter o umiku pravilnika o organizaciji neprekinjenega zdravstvenega varstva. To mora zdaj potrditi še vlada.

Kuštrin ob tem še dodaja: “Vlada ima čas do oktobra urediti vprašanje prenosa napredovanj in njegovo učinkovitost. Če bi pred desetimi leti politika potrdila naše standarde in normative v Modri knjigi, se zdaj ne bi podaljšale čakalne dobe. Zdravniki smo prvi v državi, ki smo si upali iti v to, da smo nagrajevani po opravljenem delu.”

JASNA ARKO, STA

---