Zavodu za zaposlovanje se obeta nova, 65.000 evrov dražja sistemizacija

Zavodu RS za zaposlovanje se obeta nova sistemizacija delovnih mest, je potrdila v.d. generalnega direktorja zavoda Mavricija Batič. Zavrnila je navedbe, da bodo spremembe prinesle dodatna delovna mesta, a priznala, da bodo imele finančne posledice, in sicer v višini 65.000 evrov na leto. Z delom zavoda je zadovoljna.

LJUBLJANA > “Ko sem konec januarja nastopila svoj mandat, smo se usmerili predvsem v naše delo, to je sodelovanje z delodajalci in posredovanje zaposlitev našim strankam, kar se tudi kaže v rezultatih,” je po slabega pol leta na čelu zavoda dejala Mavricija Batič. Po njenih besedah intenzivno izvajajo ukrepe aktivne politike zaposlovanja, zelo veliko pa delajo tudi na uresničevanju ukrepov jamstva za mlade.

Zadnja sistemizacija zaživela lani, pripravljajo že novo

A zavodu se že obetajo tudi nekatere pomembne notranje spremembe. Četudi je zadnja sistemizacija delovnih mest, pripravljena še pod vodstvom Zlatke Srdoč Majarjeve, zaživela šele lani, se zdaj že pripravlja nova, je nedavno pisanje časnika Dnevnik potrdila v.d. generalne direktorice. Kot je pojasnila, so se za nov poseg na to področje odločili, da bi rešili tri probleme.

S spremembami želijo rešiti vprašanje delovnih mest svetovalcev zaposlitve, ki morajo, da bodo lahko opravljali naloge na področju vseživljenjske karierne orientacije, do konca naslednjega leta pridobiti ustrezno izobrazbo. Poleg tega določeno število zaposlenih za nedoločen čas dela na projektih in nima ustreznega delovnega mesta v sistemizaciji. Zagotoviti je treba tudi več prožnosti pri razporejanju zaposlenih, denimo v primeru stečajev ali drugih večjih potreb, je nanizala Batičeva.

Brez dodatnih delovnih mest

Navedbe Dnevnika, da se bo z novo sistemizacijo število predvidenih delovnih mest zvišalo za več kot sto, medtem ko je bil cilj zdaj veljavne znižati število vodstvenih delavcev in mase za plače, je zavrnila: “To je narobe predstavljeno in razumljeno.”

Po njenih besedah gre za 81 ljudi, ki morajo pridobiti izobrazbo in bodo prerazporejeni na druga delovna mesta, medtem ko se bodo izpraznjena ukinila. “Dejansko ne gre za nobeno delovno mesto več,” je povedala in spomnila, da je zavod, tako kot vse druge institucije v javnem sektorju, omejen s kadrovskim načrtom in obsegom sredstev za plače.

Na vprašanje, kakšni bodo finančni učinki, pa je odgovorila, da jih bodo prerazporeditve letno stale okoli 65.000 evrov, kar v njihovih stroških dela predstavlja okoli 0,5 odstotka.

Kršitev na področju javnega naročanja naj ne bi bilo

Prva dama zavoda je kot napačno označila tudi nedavno pisanje časnika Večer, da je bila oktobra lani, ko je zavod še vodila Srdoč Majerjeva, izvedena nova revizija delovanja zavoda, z njo pa razkrite nove nepravilnosti, predvsem na področju javnega naročanja. Teh naj, tako Večer, še vedno ne bi odpravili. “Kršitev na področju javnega naročanja, mislim, da ni, ker vse revizije, tudi interne, tega ne ugotavljajo,” je zatrdila.

Odnosi med zaposlenimi naj bi se izboljšali

Odnosi med zaposlenimi na zavodu, ki naj bi bili v času Srdoč Majerjeve zelo slabi, naj bi se zdaj vendarle nekoliko izboljšali. Na to so pokazali tudi rezultati ankete med njimi, je dejala Batičeva. “Kaže, da so sodelavci motivirani, pripravljeni sprejemati nove naloge, da so pripravljeni dobro delati s strankami,” je pojasnila. “Seveda so lahko odnosi vedno boljši in na tem delamo,” je sklenila.

Odgovornost direktorjev

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki opravlja tekoče posle, Anja Kopač Mrak, se o novi sistemizaciji ni želela izreči, saj da še ni prišla do nje. Tudi z nepravilnostmi, ki naj bi jih pokazala lanska revizija, in njihovim domnevnim neodpravljanjem ni seznanjena, zato ni želela “počez obtoževati”.

Se je pa zavzela za odgovornost direktorjev. “Tisti, ki ne odpravi napak, ne more biti več direktor. Mislim, da je treba dati ljudem avtonomijo pri njihovem delu, nato pa zahtevati tudi odgovornost. Če so narejene napake, morajo vodilni, ki so odgovorni, ponuditi odstop,” je menila.

Odnosi med ministrstvom in zavodom so se po imenovanju v.d. generalne direktorice sicer izboljšali, je nakazala Kopač Mrakova, ki je v zadnjem obdobju zadovoljna z delovanjem zavoda. Kot je povedala, se je zaposlovanje brezposelnih v prvem polletju v letni primerjavi okrepilo za 20 odstotkov.

Srdoč Majerjeva razrešena na predlog Kopač Mrakove

Vlada se je za razrešitev Srdoč Majerjeve odločila prav na predlog Kopač Mrakove. Ta je Srdoč Majerjevi očitala predvsem način vodenja, ki da je onemogočalo učinkovito sodelovanje med ministrstvom in zavodom na operativni ravni ter predstavljalo motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda. Ministrstvo je ugotovilo še, da na zavodu niso bili doseženi cilji nove sistemizacije delovnih mest, obremenjujoče pa naj bi bilo tudi končno poročilo o izredni reviziji poslovanja zavoda.

Srdoč Majerjeva je vse očitke zanikala. Na zavodu so v dobrem letu, kolikor ga je vodila, ves čas odkrivali nepravilnosti in korupcijo, negospodarno in potratno rabo javnih sredstev, škodljive pogodbe, sporno zaposlovanje in sporne postopke javnih naročil, je zatrdila in pristavila, da se očitno želi korupcijo prikriti in pomesti pod preprogo.

Poleg tega je ministrico zaradi suma opustitve dolžnega ravnanja prijavila pristojnim organom.

STA

---