Zavarovalnice kritične do predloga zakona

Zdravstvene zavarovalnice so v odzivih do danes predstavljenega predloga zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki med drugim predvideva ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kritične. Predlogu očitajo, da ne naslavlja pravih problemov slovenskega zdravstva.

LJUBLJANA > Predstavniki zavarovalnic niso v nobeni fazi sodelovali pri pripravi predloga, zato podrobnosti in učinkov predloga zakona ne poznajo, je sporočila direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja (SZZ) Maja Krumberger. Pričakujejo, da bo ministrstvo za zdravje po mesecih čakanja in napovedi slovenski javnosti predstavilo vse izračune, kaj predstavljeni ukrepi pomenijo za državljane in kako jih bodo nove dajatve obremenile.

“Zdi se, da predlog probleme zgolj odlaga v prihodnost”

Predlogi, ki jih je danes predstavila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, so po besedah Krumbergerjeve "morda na prvi pogled všečni", vendar je na podlagi predstavljenega po njenem mnenju težko reči, ali predlogi rešujejo najbolj pereče probleme, s katerimi se sooča slovensko zdravstvo. "Zdi se, da predlog probleme zgolj odlaga v prihodnost," je še zapisala.

Opozarjajo pa tudi na kreiranje sistema enega plačnika. Kot so zapisali v SZZ, "en plačnik pomeni monopol, pomeni eno kontrolo, ta pa se nikdar ne izkaže za dobrega". V sistemu več plačnikov bi po njihovem tako imeli veliko več kontrole nad ceno in predvsem nad kakovostjo storitve. Anomalije, kot jih imamo danes, bi se izčistile z delovanjem trga in ne s sprejemom normativnih ukrepov na papirju, so zapisali.

Ali je monopolizacija financiranja dobra?

Podobno opozarjajo tudi v Vzajemni, ki ima med dopolnilnimi zavarovalnicami največ zavarovancev. "Glede morebitnih novih dajatev bo moral svoje povedati tudi vsak posameznik, ko bo dobil izračun, koliko več bo s to dajatvijo moral obvezno plačevati," so zapisali. Sprašujejo se tudi, ali je monopolizacija financiranja dobra. V najboljših zdravstvenih sistemih po Evropi in v svetu namreč spodbujajo prakso konkurenčnosti, da se morajo tako izvajalci kot zavarovalnice boriti za bolnike in jim nuditi najboljše storitve.

Kot so še zapisali, v Vzajemni menijo, da je zdravstvena reforma sicer nujna, predvsem na strani organizacije zdravstva, ki danes zaradi izjemno dolgih čakalnih dob ni več dostopno za vse. "Najprej moramo poskrbeti za dobro organizacijo zdravstva in jasno opredeliti košarico pravic, ureditev financiranja je šele naslednji korak," so zapisali.

Vzajemna se bo kakršnimkoli morebitnim spremembam prilagodila in še naprej krepila ter razvijala segment pravih dodatnih zdravstvenih zavarovanj, nezgodnih zavarovanj, zavarovanj za tujino, razmišljajo pa tudi o širitvi na druga področja. Zagotavljajo, da bo zavarovalnica vsekakor delovala naprej.

Adriatic Slovenica: Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bi vplivala tudi na število zaposlenih

Konkretnejši so bili v Adriatic Slovenici, kjer pravijo, da bi ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za zavarovalnico pomenila izgubo dela premije zavarovalnice, vplivala pa bi tudi na število zaposlenih. Tudi v primeru drastičnih sprememb pa bodo njihovim zavarovancem nudili hitre, kvalitetne in dostopne zavarovalniške in zdravstvene storitve.

Kot pravijo, predloga zakona danes ne morejo komentirati, saj gradiva še nimajo. "Bojimo se, da predlog sprememb pomeni le odlaganje reševanja pravih težav slovenskega zdravstva na prihodnje čase, kar za čakajoče v vrstah gotovo ne pomeni dobrih novic. Očitno pa ne gre za vsebinsko reformo slovenskega zdravstvenega sistema, saj se ne loteva njegovih pravih problemov, ampak gre bolj za to, kako še bolj obremeniti aktivni del populacije in najbolj tiste segmente, ki ustvarjajo največ dodane vrednosti," so še zapisali.

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) predloga zakona ne morejo komentirati, ker ga v strokovni službi ZZZS še ne poznajo. Kot so zapisali v odzivu, bodo mnenje podali v okviru javne razprave, ki pa se še ni začela. Na današnji tiskovni konferenci, na kateri je predstavila predlog zakona, je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc ocenila, da bi se ta lahko začela 1. februarja.

STA

---