Zaradi poplav naj bi žično ograjo začasno delno odstranili

Zaradi poplavljene žične ograje ob Kolpi za zdaj škode niso ugotovili, se pa bojijo, da bi ob obilnejših padavinah ograja lahko zaradi težjega vodnega plavja popustila in se odtrgala. Zato se dogovarjajo, da bi na najbolj ogroženih mestih žično ograjo prekinili in jo delno odstranili, je povedala županja Črnomlja Mojca Čemas Stjepanovič.

ČRNOMELJ, KOSTEL > Žično ograjo bi delno odstranili na najbolj ogroženih mestih, ko bo voda upadla, in sicer tako, da bi jo lahko takoj postavili nazaj, če bo to potrebno. Ograjo, ki ji preti narasla Kolpa, naj bi najprej odstranili tam, kjer je predvideno, da bi jo nadomestili s panelno, je pojasnila Mojca Čemas Stjepanovič. O tem so se po njenih besedah danes pogovarjali tudi s predstavniki Policijske uprave Novo mesto.

Zaradi poplavljene ograje po besedah Čemas Stjepanovičeve za zdaj škode niso ugotovili, na ograji se je ob poplavah ponekod nabralo le odpadno drevesno listje.

Kolpa, ki je narasla zaradi zadnjih padavin in taljenja snega, je predvsem v črnomaljski občini v nedeljo začela prestopati bregove in poplavila tudi nekatere dele žične ograje ob meji s Hrvaško. Po podatkih Čemas Stjepanovičeve je reka žično ograjo poplavila predvsem v Poljanski dolini ob Kolpi in še ponekod nižjevodno.

Najbolj se je razlila pri mlinu v Vukovcih, v delu krajevne skupnosti Vinica in nižje proti Gribljam, pri tem pa je žična ograja ostala pritrjena in je narasla voda ni uspela odnesti. Žično ograjo je poplavilo tudi na območju Krajinskega parka Kolpa, je dodala.

Kolpa je žično ograjo ob meji poplavila tudi ponekod na Kostelskem oziroma v svojem gornjem toku, so povedali na tamkajšnji občini.

Med nasprotniki žične ograje ob meji se je znova pojavil poziv k njeni takojšnji odstranitvi. Podpisniki poziva med drugim pojasnjujejo, da je takšno ograjevanje nedopustno, ker gre za grobo kratenje temeljnih, z ustavo varovanih človekovih pravic do svobode gibanja, neomejenosti lastninske pravice in uživanja vodnega javnega dobra in ker gre za nesorazmeren ukrep, saj takšna ograja ne more preprečiti prehajanja beguncev čez mejo.

Med podpisniki poziva k odstranitvi ograje sta poslanca ZL Matjaž Hanžek in Violeta Tomič, nekdanji minister Dušan Keber, nekdanja evropska poslanka Mojca Drčar Murko, kolumnist Vlado Miheljak, zgodovinar Jože Pirjevec in igralec Andrej Rozman Roza.

STA

---