Zaradi Teša 6 s tožbo nad Američane

Holding Slovenske elektrarne (HSE) je konec januarja na Dunajski mednarodni center za arbitražo vložil tožbo proti ameriški multinacionalki General Electric Power, pravni naslednici francoske družbe Alstom Power, dobaviteljice tehnološke opreme za šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6), pravijo viri portala Siol.net.

 Foto: STA
Foto: STA

LJUBLJANA > Na HSE, ki ga od torka začasno vodi Stojan Nikolić, so sicer v zvezi z omenjeno informacijo za portal dejali le, da "v interesu zaščite vseh obstoječih in potencialnih pravnih postopkov teh ne komentirajo". Podoben je bil tudi odziv predsednika nadzornega sveta HSE Milana Perovića. Na Dunajskem mednarodnem centru za arbitražo pa so pojasnili, da podatkov o aktualnih postopkih ne razkrivajo, prav tako ne imen toženih in tožečih strank.

Postopek bo trajal več let

Dunajski mednarodni center za arbitražo je sicer institucija Avstrijske zvezne gospodarske zbornice, ki je za reševanje sporov pristojna tudi po pogodbi med Tešem in Alstomom Powerjem. Postopek ni javen, zelo verjetno pa bo trajal več let. Obe stranki v postopku lahko imenujeta enega ali več arbitrov. Na državnem pravobranilstvu so pri tem za Siol.net povedali, da v postopku ne sodelujejo.

HSE naj bi s tožbo od največjega Teševega dobavitelja zahteval plačilo približno 250 milijonov evrov odškodnine. Toliko po ugotovitvah policije, ki je sume kaznivih dejanj v poslu z dobavo opreme začela preiskovati že leta 2012, znaša tudi protipravna korist, ki jo je domnevno pridobil Alstom Power.

Koliko bo arbitraža stala HSE in katera odvetniška pisarna holding zastopa, uradno ni mogoče izvedeti. Iz javno dostopnih podatkov pa je razvidno, da je HSE že sredi lanskega leta podpisal 300.000 evrov vredno pogodbo z Odvetniško pisarno Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji, časovno omejeno "do izvedbe postopka". V istem obdobju je za nedoločen čas najel tudi ameriško odvetniško družbo David A. Pawlak, ki je specializirana za svetovanje pri mednarodni investicijski arbitraži, navaja portal.

Pogodba, ki jo je podpisal Rotnik, je izvirni greh vseh poznejših težav šestega bloka

Pogodbo z Alstomom je sicer junija 2008 podpisal nekdanji direktor Teša Uroš Rotnik. Prav ta pogodba, tako Siol.net, je izvirni greh vseh poznejših težav šestega bloka, vrednega 1,43 milijarde evrov. Pomenila je ključni vzvod, s katerim je tedaj še francoski Alstom Power slovenskega partnerja stiskal v kot ves čas priprave in implementacije projekta. Prvotno dogovorjena vrednost pogodbe je znašala 654 milijonov evrov. Po zaslugi 11 aneksov in 19 variacij (dogovorov) je v poznejših letih zrasla na več kot milijardo evrov. Poleg tega, da v njej ni bilo protikorupcijske klavzule, ni temeljila na slovenskem, ampak na švicarskem pravu.

Kot je po seji preiskovalne komisije za Teš 6 v DZ dejal nekdanji predsednik Zaresa in nekdanji visokošolski minister Gregor Golobič, je morda s to tožbo, s katero sicer ni seznanjen, neka možnost. "Govorimo o tem, da ima Alstom novega lastnika, General Electric Power, v tem smislu morda ne bo imel interesa držati okostnjakov v omarah in se otresti tega. Morda, ne vem, ne poznam detajlov," je dejal in dodal, da bi bilo dobro, če bi do tega prišlo.

Golobič težko špekulira o tem, da je bilo oškodovanja za 250 milijonov evrov, zanesljivo pa je bilo oškodovanje, po njegovi oceni je preseglo več kot 300 milijonov evrov.

Pri tem sta bili ključni dve etapi, kjer politika ni opravila svojega dela. Najprej vlada Janeza Janše, v času katere se je projekt začel, dobil neka soglasja, dana so bila pisma podpore in je bila podpisana pogodba z Alstomom, pa tudi pogodba z določenimi korekcijami na slabše.

Nato pa še vlada Boruta Pahorja, v času katere bi bilo mogoče iz tega podivjanega vlaka izstopiti za nizko ceno (za 25 milijonov evrov rezervacije), v primeru dokazane korupcije pa tudi ničelno.

"Ampak se je šlo naprej. Vladi, v kateri sem sodeloval, je bilo onemogočeno, da bi dobila neke relavantne podatke, do prihoda Darje Radić na mesto ministrice za gospodarstvo," je dejal. Do njenega prihoda je namreč HSE podelil starševsko garancijo, brez vednosti vlade je bilo vplačanih 85 milijonov evrov Alstomu, s čimer je pogodba stopila v veljavo.

Vlada je namreč šele marca 2010 izvedela za to, ne uprava HSE (vodil jo je Borut Meh), ne takratni minister Matej Lahovnik, ki je za to vedel, pa nista čutila potrebe o tem, da bi vlado o obvestila, je poudaril.

Golobič, ki je šele pred dnevi v roke dobil pogodbo, v kateri obstaja določilo, ki omogoča prekinitev in izstop od te pogodbe, je ob tem pojasnil, da je bila pogodba do konca leta 2009 neoperativna oz. neveljavna - določilo v njej je namreč govorilo, da če starševske garancije in plačila (poleg 25 milijonov evrov še prva tranša 85 milijonov evrov) do konca decembra 2009 ne bo, imata strani pravico prekiniti pogodbo v 14 dnevih.

STA


Najbolj brano