Zakaj imamo inšpekcije, če se davčni nadzor prelaga na potrošnike?

Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) vlado poziva, naj iz predloga zakona, ki predvideva uvedbo davčnih blagajn, nemudoma umakne določbo o sankcioniranju potrošnikov. Zakaj imamo inšpekcije, če se odgovornost za tržni in davčni nadzor prelaga na potrošnike, se sprašuje predsednica ZPS Breda Kutin. Pripombe imajo tudi kmetje.

LJUBLJANA > Uvedbo davčnih blagajn z 2. januarjem 2016 predvideva predlog zakona o davčnem potrjevanju računov. Tega je vlada predstavila v četrtek, ko je Mateja Vraničar s finančnega ministrstva povedala, da bodo morali zavezanci, preden bodo natisnili račun, tega prek internetne povezave potrditi na Finančni upravi RS (Furs).

V osnutku zakona je predvideno tudi kaznovanje potrošnikov v primeru, da ne bodo prevzeli in zadržali računa neposredno po odhodu iz poslovnega prostora oz. do poteka garancijske dobe oziroma ga na zahtevo ne bodo predložili pooblaščeni osebi. Globa lahko sega od 40 pa vse do 400 evrov.

"Predlagani ukrep ponovno potrjuje našo ugotovitev, da v vladi sploh nimamo več ministra za varstvo potrošnikov in da potrošniki (p)ostajamo zgolj davkoplačevalci," so se v sporočilu za javnost odzvali v ZPS.

Namesto tega pogrešajo ukrepe, ki bi potrošnike spodbudili, da zahtevajo račun. A ne zaradi sankcij, ki jih sicer lahko doletijo, temveč zaradi prednosti, ki jih za področje zdravstva, otroškega varstva, izobraževanja in delovanje socialne države prinaša poštena obdavčitev državljank in državljanov, so zapisali.

Namen te določbe je sicer spodbuditi potrošnike, da vzamejo račun oz. ga zahtevajo, kadar ga ponudnik blaga in storitev ne izda. Dodatno je kot spremljajoča aktivnost ob uveljavitvi tega zakona predvidena tudi nagradna igra, podobno kot pri uveljavitvi davka na dodano vrednost v letu 1999.

Z zakonom o davčnem potrjevanju računov se prav tako ne strinjajo v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). Še posebej sporno se jim zdi, da bo uvedba davčnih blagajn nesorazmerno administrativno in finančno obremenila določene kmetijske, gozdarske in dopolnilne dejavnosti na kmetijah, ki se praviloma opravljajo v manjšem obsegu.

V KGZS so predlagali, naj se opravljanje teh dejavnosti do določenega obsega letnega prometa ali povprečnega dnevnega števila izdanih računov izvzame iz te obveznosti. Vendar pa jim finančno ministrstvo ni prisluhnilo, zato se bojijo, da bo uvedba davčnih blagajn brez upoštevanja specifike opravljanja teh dejavnosti na kmetijah vodila k opuščanju kmetovanja in prenehanju opravljanja številnih dejavnosti, ki so sicer v strategijah razvoja obravnavane kot prednostne.

STA

---