Podporniki in nasprotniki privatizacije v Ljubljani

Podporniki in nasprotniki privatizacije so danes v Ljubljani na dveh ločenih dogodkih poudarili svoja stališča glede prodaje državnega premoženja. Nasprotniki so se zbrali na protestnem shodu in poudarili, da je treba preprečiti razprodajo državnih podjetij, zagovorniki pa so na gospodarski zbornici opozorili na nujnost privatizacije.

LJUBLJANA > Nasprotniki privatizacije so se na shodu v središču Ljubljane, ki se ga je po ocenah udeležilo nekaj sto ljudi, zavzeli za večjo vlogo delavcev, stroke in civilne družbe pri upravljanju državnih podjetij. Ta shod je šele začetek, nihče nas ne more zaustaviti, so sporočili politični eliti in napovedali odločen boj.

Glavni govorec, poslanec ZL Luka Mesec je zbranim na Kongresnem trgu dejal, da že 25 let spremljamo privatizacijo. Prvi krog nam je prinesel pidovske barone, drugi krog tajkune, tretji, ki poteka zdaj, pa prinaša tuje špekulante. Zdajšnja privatizacija ni ne poštena, ne prostovoljna, ne koristna in je še bolj zavita v meglo kot prejšnji procesi, je dejal Mesec, ki je zbrane nagovoril s tovariši in tovarišicami, oni pa so skandirali Luka, Luka.

Mladen Jovičić iz Sindikata žerjavistov pomorskih dejavnosti je dejal, da se Luka Koper s sodelujočim menedžmentom in delavci uspešno razvija tudi brez privatizacije, v državni račun plačuje dividende in beleži vedno višji dobiček. Franc Grabler iz sindikata Cinkarne Celje, ki je v postopku prodaje, pa je dejal, da jim ni vseeno, kaj se bo zgodilo z njimi.

Protestniki, med katerimi so bili tako mladi kot tudi starejši, so s plakati premierju Miru Cerarju sporočali Cerar, ne prodaj Slovenije, prebrati pa je bilo mogoče tudi napise, kot so Proti privatizaciji, Razveljavimo gnile kupčije, Slovenske firme so naše firme in Prodam vlado.

"Smo proti razprodaji slovenskih podjetij, proti temu, da nas evropske in finančne elite prisilijo k temu, da razprodamo podjetja in da se iz Slovenije naredi kolonija," je dejala 36-letna Marjeta, ki rešitev vidi v večji vlogi delavcev, civilne družbe in stroke pri upravljanju podjetij. Večje vloge delavcev si želi tudi 19-letni Haris. "Želimo, da nas slišijo, da ni samo vlada tista, ki odloča. Želimo, da upoštevajo tudi mnenje ljudstva, da slišijo, da smo tukaj in da to vpliva tudi na nas," je povedal.

Med udeleženci je bilo opaziti različne predstavnike civilne družbe, akademske sfere, sindikatov in tudi nekatere politike. Med zbranimi je bil tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič, ki meni, da bi morali ustaviti privatizacijo. "Zagovorniki privatizacije pravijo, da bomo bolje živeli, če bomo prodali podjetja. To absolutno ne drži. Razprodaja dobrih podjetjih v večini primerov pomeni izgubo delovnih mest," je dejal.

Shod, ki ga je pripravila iniciativa Državljani proti razprodaji, je potekal mirno in dostojanstveno, udeležencev pa niso pregnale niti nizke temperature. Protestniki, ki so govorce večkrat pospremili z glasnim ploskanjem, greli pa so se tudi z udarniško glasbo, so se nato sprehodili po mestu do zgradbe Telekoma Slovenije in nato do parlamenta, kjer so shod zaključili.

Podjetniki in ekonomisti pa so na gospodarski zbornici medtem predstavili svoje izkušnje s privatizacijo in so se strinjali, da državno lastništvo zavira gospodarsko rast in razvoj Slovenije. Predsednik društva Evropska Slovenija, enega izmed organizatorjev srečanja, Damir Črnčec je dejal, da pobudniki peticije niso pričakovali takšne podpore, saj so doslej zbrali že prek 11.000 podpisov.

Osnovna in edina funkcija podjetja je, da ustvarja dobiček, je dejal ustanovitelj Datalaba Andrej Mertelj. "Za socialno korektivo imamo Karitas, za zaposlovanje pa zavod," je poudaril. V Sloveniji se po njegovem mnenju pogosto zgodi, da kateri od sistemov ne deluje, njegovo vlogo pa se nadomešča z ostalimi segmenti, tudi podjetji v državni lasti.

Ekonomist Igor Masten je delil svoje izkušnje kot nekdanji član nadzornega sveta NLB in dejal, da državno lastništvo ubija slovensko gospodarstvo zaradi navezave interesnih skupin s politiko. "Zaradi lastniške in upravljalske prepletenosti je bilo v Sloveniji onemogočeno uspešno spopadanje s krizo," je dejal.

Breme neuspešne tranzicije je začelo spodjedati temelje naše družbe, pa je prepričan podjetnik Igor Akrapovič. Privatizacija kot prva osnova zagona, ki bi državi zagotovila srednjeročna in prepotrebna sredstva za reforme, bi po njegovem mnenju v državo pripeljala svež kapital, razvoj in priključitev progresivnim srednjeevropskim gospodarskim tokovom.

Svoje izkušnje s privatizacijo je predstavil tudi predsednik upravnega odbora družbe Postojnska jama Marjan Batagelj, ki je dejal, da je Postojnska jama v zadnjih petih letih, odkar jo je kupil, postala veliko bolj dobičkonosna, saj da je veliko ljudi "padlo z jasli". Podpisniki peticije, med njimi tudi nekdanji državni sekretar na ministrstvu za finance Tomaž Štih, so prepričani, da so s peticijo opozorili, da državna podjetja ustvarjajo nižje donose, kot če bi imeli ta denar shranjen na banki.

STA

---