Janša ni več obsojenec, a tudi oprostilke najbrž ne bo dočakal

Ustavni sodniki so soglasno razveljavili sodbe v zadevi Patria in jih vrnili v ponovno sojenje. Kazniva dejanja, zaradi katerega so bili obsojeni Janeza Janša, Tone Krkovič in Ivan Črnkovič, niso konkretizirana, v Janševem primeru pa je bilo nedopustno tudi to, da se predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša ni izločil iz odločanja o Janševi pritožbi.

LJUBLJANA > Ustavni sodniki so razveljavili sodbe okrajnega, višjega in vrhovnega sodišča v zadevi Patria, sojenje pa vrnili na prvo stopnjo, kjer zadeve ne sme več obravnavati sodnica Barbara Klajnšek.

Ustavne pravice Janeza Janše, Toneta Krkoviča in Ivana Črnkoviča je prvostopenjsko sodišče kršilo s tem, ko ni upoštevalo načela zakonitosti v kazenskem pravu. Okrajno sodišče tako že v izhodišču “ni izluščilo tistih dejstev o ravnanju pritožnikov, ki omogočajo zanesljivo sklepanje o obstoju zakonskih znakov 'sprejem' oziroma 'dajanje' obljube nagrade”. Sprejem in obljuba nagrade bi morala biti konkretizirana in znana v zunanjem svetu, so svojo odločitev utemeljili ustavni sodniki. Ker te napake okrajnega sodišča ni odpravilo niti višje niti vrhovno sodišče, je ustavno sodišče sodbo odpravilo.

V Janševem primeru pa so ustavni sodniki ugotovili še kršitev pravice do nepristranskega sojenja. V senatu, ki je odločal o Janševi pritožbi, je bil namreč tudi predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša, ki je pred tem v svojem javnem nastopu kritiziral ravnanje Janše. “Ustavno sodišče ne oporeka možnosti predsednika vrhovnega sodišča, da se oglasi v primerih, ko meni, da je treba sodstvo zaščititi pred napadi nanj. Vendar če se pri tem kritično odzove na izjave konkretnega obsojenca, to lahko kasneje pri sojenju vzbudi dvom o videzu njegove nepristranskosti, če sodeluje pri odločanju o njegovem pravnem sredstvu zoper pravnomočno sodbo,” je pojasnil predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič.

Janša, Krkovič in Črnkovič so tako od danes do dne, ko jim ne bo dokazano drugače, nedolžni. Ob sodstvu je to velik udarec tudi za tožilske vrste. “Zadnjo odločbo ustavnega sodišča vidimo kot spopad različnih (upam, da zgolj pravnih) stališč o isti stvari, kjer na koncu prevladajo stališča tistega, ki ima to moč, da končno odloči, čeprav se je z odločitvijo ustavnega sodišča uspelo izogniti vprašanju, ali je korupcija bila ali ne. Prav to pa je bil ves čas tudi namen obrambe skozi celoten postopek,” je izjavil tožilec v zadevi Patria Andrej Ferlinc.

Vsa sodišča so vložene obtožbe utemeljevala tudi z vidika varstva ustavnih pravic, pri tem pa je bilo vključeno večje število sodnikov s področja kazenskega prava, poudarja Ferlinc. Za tožilstvo so v vmesnih odločbah ustavnega sodišča pomembne navedbe, da odločitev treh sodišč niso bile arbitrarne, niti kršitve niso bile očitne. “Zato vzbuja začudenje drugačno izhodišče ustavnega sodišča. Bojim pa se, da bi bil s postavitvijo morebitnih drugačnih kriterijev popolnoma onemogočen boj proti korupciji v drugih primerih, ki bi imeli podobne značilnosti,” svari Ferlinc.

Na drugi strani se zdi tudi zmaga obrambe Pirova, saj v primeru zastaranja obtoženi ne bodo mogli dokazati, da niso krivi. Odvetnik Janeza Janše Franci Matoz sicer meni, da zadeva Patria ne zastara avgusta, kot to menijo nekateri, ampak čez dve leti. “Ustavno sodišče je namreč leta 2008 sprejelo ustavno odločbo, v kateri je zapisalo, da mora biti postopek v primeru razveljavitve pravnomočne sodbe pravnomočno končan najpozneje v dveh letih po razveljavitvi. Sodnik, ki bo ponovno odločal o zadevi, pa lahko preizkus obtožnega akta opravi v enem mesecu,” pravi Matoz.

Odločitev ustavnega sodišča je po oceni odvetnika pokazala, da je šlo v zdaj že razveljavljeni sodbi v zadevi Patria za sramoten in političen proces ter načrten obračun z Janšo. “Sam sem sicer videl že veliko pomanjkljivih obtožnih aktov, a še nikoli ne tako pomanjkljivega, kot je ta v primeru Patria,” je Matoz še izjavil danes.

Boj za interpretacijo razveljavitve sodbe se bo nadaljeval jutri, ko bo v organizaciji Odbora 2014 v Ljubljani potekal Shod zmage upanja, pravice in resnice, pričakovati pa je še druge odzive.

JANA KREBELJ,

DENIS SABADIN

---