Za prisilne poroke romskih deklic ni opravičila

Tudi v Sloveniji živijo deklice, ki jih starši prodajo v zakon. Problematiko je zaznati med nekaterimi skupinami Romov, obeti, da bo težava v kratkem izginila, pa so slabi. Smo šele v fazi osveščanja tako javnosti kot strokovnih delavcev, ki se srečujejo s takšnimi primeri in jih tolerirajo, češ da so del romske kulture.

LJUBLJANA Raziskava o prisilnih porokah romskih deklic, ki jo je opravil Inštitut RS za socialno varstvo, kaže, da je bilo leta 2013 v zakon prisiljenih stopiti enajst deklic, v zadnjih petih letih pa so na Centrih za socialno delo (CSD) zabeležili 20 takšnih primerov.

Zakoni brez izhoda

To so le podatki CSD, kjer vodijo evidenco o spregledu mladoletnosti pri sklenitvi zakonske zveze. Če bi jih soočili še s podatki, zbranimi na šolah ter drugih vladnih in nevladnih organizacijah, bi prišli do višjih številk: v letu 2013 naj bi na takšen način v zakon stopilo 21 deklic, v zadnjih petih letih pa skupno 114 deklic. Največ takšnih prisilnih porok naj bi bilo med Romi v vzhodnem delu Slovenije. “Pogosto gre za neuradno sklenjene zakonske zveze po tradicijah in običajih, zato ni prijave spregleda mladoletnosti na Centrih za socialno delo,” pravi Tamara Narat z Inštituta za socialno varstvo.

Izhoda iz takšnih zakonov tako rekoč ni. Deklice se ne morejo same upreti svoji patriarhalni družini, saj bi jih to vodilo v socialno izključenost, ko jih poročijo, jih izpišejo iz šol, ker so mlade in neizobražene, ne morejo najti dela, da bi se postavile na svoje noge.

Zlasti med Romi iz okolice Novega mesta pa je prisotna problematika otroških porok, ki jih strokovnjaki povezujejo z željo zlasti deklic, da bi pobegnile od revščine, v kateri živijo doma, in si po poroki s fantom, v katerega so se zaljubile, zaživele drugačno življenje.

Romska kultura je le izgovor

Poročanje deklic vpliva na njihovo integriteto in določa potek njihovega nadaljnjega življenja, opozarja Darja Zaviršek z ljubljanske Fakultete za socialno delo. Svet Evrope je leta 2009 definiral, da poroke otrok spadajo med prisilne poroke, slovenska zakonodaja pa odtlej ni spremenila obravnave te problematike. Prvi korak k spremembam je, da se vsi v Sloveniji zavejo, da so prisilne poroke kaznivo dejanje, pravi Zavirškova. Namesto tega je tudi med socialnimi delavci navzoče prepričanje, da so otroške poroke del romske kulture. “Za naše otroke velja konvencija o pravicah otrok, za njihove pa njihova kultura, ki v resnici pomeni moškocentrično pravilo močnejšega, torej tradicijo, ki je veljala v Evropi v 19. stoletju,” na dvoličnost opozarja Darja Zaviršek. Ministrstvo za delo bi moralo zapovedati centrom za socialno delo, da prekinejo s spregledom mladoletnosti, meni.

Pogled na tovrstne poroke, ki uničujejo življenja romskih deklic, se trudijo spremeniti v društvu Ključ. Dogovorjene poroke so namreč del problema trgovine z ljudmi. Pogosto družine s prodajo neveste poplačajo svoje dolgove, deklica pa se po poroki znajde v brezizhodnem položaju tudi zaradi tega, ker bi morala njena družina za ločitev plačati dvakratno doto.

Nedopustnosti otroških porok se zavedajo tudi predstavniki romske skupnosti v Sloveniji. “Takšne poroke niso del romske kulture. Kultura je le izgovor,” pravi predsednica sveta romske skupnosti Janja Rošer. Dogovorjene poroke je treba preganjati kot kaznivo dejanje, poudarja in hkrati opozarja, da bo zaradi krize in revščine takšnih porok še več.

JANA KREBELJ

---